Kaj se dogaja z gozdom na Rožniku?

Na Rožniku v Ljubljani že tretji teden zapored obiskovalce hriba in prebivalce pod njim vznemirja sekanje velikih in na videz zdravih dreves. Dogajanje s posnetki izsekanih območij in zdrave hlodovine ter kritičnimi komentarji odmeva tudi na družabnih omrežjih in v organizirani civilni družbi.  Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena gozda in tudi posameznih odraslih dreves za stanje okolja, podnebno odpornost, naše zdravje in dobro počutje. Zato je toliko težje razumeti, da še vedno nimamo dovolj informacij o tem, zakaj je potreben tako velik posek dreves v našem mestnem gozdu.

Posek dreves na Rožniku je Mestna občina Ljubljana na svojih spletnih straneh napovedala prvič že novembra, nato pa je 13. decembra 2022 objavila, da se bo prihodnji dan začela obsežna sečnja odraslega drevja. V območju Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib ob Podrožniški poti in ob poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila) naj bi začeli z nujno sečnjo dreves, ki so jih zaradi nevarnosti in potrebe po pomladitvi gozda označili na Zavodu za gozdove Slovenije.

Obvestila, ki so prebivalce seznanjala s posegom in opozarjala na potrebno previdnost pri obiskovanju gozda v času izvajanja del, so bila nameščena tudi v gozdu. Pred prelomom leta so zabrnele žage in na Rožniku zdaj že tretji teden obiskovalci vseh starosti in zanimanj med sprehajanjem opazujejo označena drevesa, izsekana območja in zložbe hlodov ter iščejo pojasnila glede tega obsežnega sekanja na videz zdravih dreves. Ljudje želijo razumeti in imajo več vprašanj kot odgovorov. Kar najdejo na spletni strani občine in v medijih jih ne zadovolji in to jih vznemirja.

Ljudi zelo zanima, kaj se dogaja z njihovim okoljem in to imajo tudi pravico vedeti. Pravici najbolje zadostijo predstavitve načrtov za javnost in javne razprave pred samo izvedbo posegov. Tako lahko ljudje pravočasno dobijo odgovore na vsa možna vprašanja in se lahko v večji meri pomirijo z načrtovanimi posegi. Na ta način se gradi zaupanje in ustvarja možnosti za odgovorno rabo parka in sodelovanje prebivalcev pri urejanju parka.

V treh tednih bo na najbolj obljudenem delu rožniškega hriba posekanih 380 odraslih dreves. Na območju velikem približno 5 hektarjev se pričakuje pridobitev kakšnih 700 kubikov lesa, ker so odkazana drevesa res stara in mogočna.

Težko je razumeti zgolj pasivno obveščanje o načrtovanem obsežnem poseku dreves na tako pomembnem mestnem območju. Še težje pa je razumeti, da občina na spletu prebivalce sorazmerno skopo obvešča o potrebnosti sekanja zaradi varnosti uporabnikov in potrebe po obnavljanju gozda. Hkrati namreč prispevek v časniku Delo precej bolj podrobno pojasnjuje poseg, poroča tudi o obsegu posega in naravo poseka pojasni z razlagami predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije. Ti trdijo, da gre pravzaprav za konservativen pristop k 100 letni sečnji odraslega drevja, ki naj bi bilo tudi bolno oziroma prizadeto z neko glivo. Na zavarovanem območju gozda s posebnim namenom naj bi imele sicer socialne in ekološke funkcije gozda prednost pred gospodarskimi. Spomnimo, gozd je del območja Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib, ki ga je kot območje varstva narave lokalnega pomena ustanovila Mestna občina Ljubljana. Je pa tudi kulturna dediščina prebivalcev Ljubljane, ki so jo z varovanjem in nego v skupno dobro in korist ustvarili njihovi predhodniki. Krajinski park je po Zakonu o ohranjanju narave območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. 

Ljudje so torej upravičeno vznemirjeni. Postavlja se jim več vprašanj: zakaj točno je tako intenziven posek dreves potreben, zakaj se ni izsekavalo sproti, kako bo tekla sanacija, kdaj se bo gozd obrasel, ali bodo tako zelo razgaljena mlada drevesa sploh kdaj zrasla v zdrava lepa drevesa, ali so ostala drevesa in njihova drevesa na vrtovih pod hribom varna pred nevarno glivo, … Množico vsakodnevnih obiskovalcev in bližnjih stanovalcev preganjajo vprašanja, ki bi gotovo lahko bila pravi čas odgovorjena. Gola obvestila o načrtovanem poseku v časopisih, na spletni strani občine in v gozdu na drevesih preprosto niso dovolj. Ljudje imajo mestni gozd radi, odvisni so od njega, vsak dan ga obiskujejo, nanj jih vežejo spomini, vedo, kako zelo jim je koristil med epidemijo,  kako dragocen je v poletni pripeki in resnično so zainteresirani razumeti in vedeti več, kot lahko povedo zapisi in obvestila. V takih primerih je še bolj kot sicer nujna živa komunikacija med skrbniki in upravljavci gozda in obiskovalci ter zainteresiranimi prebivalci in širšo javnostjo.

Za urejanje gozdnega območja Rožnika skrbi več javnih institucij, ki območje varujejo in z njim upravljajo v javnem interesu, ter veliko različnih lastnikov. Za varstvo in razvoj tega mestnega gozda pa so več kot upravičeno zelo zainteresirani tudi prebivalci, ki so v velikem deležu ne le uporabniki ampak preko občine tudi solastniki območja.

Mestna občina Ljubljana, Krajinski park Tivoli Rožnik Šišenski hrib, območne enote Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter lastniki morajo med seboj izredno dobro sodelovati in se glede urejanja območja v skladu z njegovo namensko rabo (gozd s posebnim namenom) in status (zavarovano območje varstva narave in kulturne dediščine) sporazumevati v javno korist. Prebivalci pa morajo biti s procesi in vsebino tega sodelovanja pravočasno in izčrpno seznanjeni in vanje smiselno vključeni. To nenazadnje prispeva k razvoju zaupanja v ravnanje javnih institucij in tudi h krepitvi odgovornosti za varstvo in razvoj mestnega gozda.

Fotografije: Sanja Fidler

Priloga: Medijsko sporočilo skupne tiskovne konference Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in IPoP – Inštituta za politike prostora z dne 9. januarja 2023