Občina Tržič je s pomočjo IPoP – Inštituta za politike prostora v okviru projekta SaMBA, katerega glavni cilj je spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami ogljika na območju Alp, izdelala novo pakirno politiko. Poleti 2021 so na parkiriščih v središču mesta začeli z uveljavljanjem novih parkirnih režimov. Brezplačno kratkotrajno parkiranje, plačljivo parkiranje, parkirni abonmaji in dovolilnice so le nekateri ukrepi iz akcijskega načrta občinske parkirne politike. Njeni ključni cilji so prispevati k boljši dostopnosti mestnih središč, uravnoteženim prometnim sistemom ter višji kakovosti bivanja in podpirati lokalno gospodarstvo.
Proces priprave parkirne politike
Pri pripravi parkirnih politik se zanašamo tako na stvarne podatke kot na mnenja in izkušnje uporabnikov. Zanesljive podatke o zasedenosti parkirišč ter o tem, kje kdo koliko časa parkira smo pridobili s pomočjo analize parkirnega utripa, kjer smo večkrat v dnevu na terenu popisali vsa parkirana vozila na izbranih 1900 parkirnih mestih v Tržiču. Ta in druge kvantitativne analize so nam omogočile vpogled v dogajanje. Vendar situacijo še vedno najbolje poznajo prebivalci mesta, zato smo v procesu izdelave parkirne politike javnost večkrat povabili k sodelovanju preko javnih razprav, intervjujev in anket. Pomembno je namreč, da ljudje razumejo, na čem temeljijo predlogi ukrepov, in da jih lahko sooblikujejo. Izvedli smo dve javni razpravi, štiri intervjuje z lokalnimi akterji, eno srečanje fokusne skupine prebivalcev, dve anketi pa je rešilo 530 posameznikov.
Na javnih razpravah smo z lokalnimi prebivalci preverili podatke, ki smo jih zbrali z analizo parkirnega utripa v maju in juniju 2020. Odstotek zasedenosti parkirišč nam je namreč pokazal visoko do zelo visoko zasedenost parkirišč v Tržiču. Povprečna zasedenost popisanih parkirišč v Bistrici, na Ravnah in v Tržiču čez celoten dan je 71 %, najvišja stopnja zasedenosti je zvečer, ko dosega 77 %. Domnevamo, da je povpraševanje po parkiranju tako veliko zaradi dobre povezanosti z avtocesto, slabe ponudbe javnega prometa, omejenih možnosti vsakodnevnega kolesarjenja in zaradi selitve delovnih mest izven Tržiča. Ponudba parkirišč je omejena zaradi omejenega prostora v ozkih dolinah in zaradi dragih rešitev v zvezi z gradnjo garažnih hiš.
S predstavljenimi podatki so se udeleženci na javni razprav strinjali. Kot osnovne probleme, iz katerih izhajajo tudi vsi preostali, so izpostavili malo prostora v starem mestnem jedru, za povrh pa slabo parkirno kulturo voznikov in na drugi strani pomanjkljiv redarski nadzor. V starem jedru so ponoči pogosto parkirana tovorna vozila, podnevi pa jih nadomestijo osebna vozila voznikov teh tovornjakov. Torej je nekaj parkirnih mest vselej zasedenih z vozili voznikov, ki sploh ne zaidejo v mesto. Podan je bil predlog, da bi tovorna vozila umaknili iz mestnega jedra. (Pre)velika je tudi zasedenost parkirišč ob večstanovanjskih stavbah izven mestnega jedra, v Bistrici in na Ravnah. Vozniki pogosto parkirajo na cestah, pločnikih in zelenicah ter s tem ovirajo pomembne dostope.
Rešitve za izpostavljene probleme vidijo v režimih, ki bi povečali obrat na parkiriščih. Torej, da parkirnih mest ne bi zasedala vozila, parkirana za ves dan, s tem pa bi se sprostilo nekaj parkirnih mest, na voljo za uporabo za krajši čas. Treba bi bilo poskrbeti tudi za promocijo hoje. V Tržiču so razdalje kratke, zato bi bila primerna ureditev oddaljenih parkirišč in infrastrukture za hojo do ciljne destinacije.
V sodelovanju z občinsko upravo in prebivalci je bilo zastavljenih pet strateških ciljev parkirne politike.
- V Tržiču je treba zmanjšati zasedenost parkirišč, tako da bo v mestnem jedru lažje najti prosto parkirno mesto. S parkirišč v jedru je potrebno umakniti vozila, ki tja ne sodijo (vozila, ki se redko uporabljajo, gospodarska vozila, zapuščena vozila ipd.).
- Obstoječe površine, namenjene parkiranju je treba primerno urediti (tlak, zaris črt, signalizacija). Tako bo parkiranje lažje, manj bo nepravilnega parkiranja, hkrati pa bo enostavnejši tudi nadzor.
- Z omejitveno parkirno politiko prispevati k večjemu deležu hoje, kolesarjenja in uporabe JPP.
- Upočasniti je treba povečevanje kapacitete parkirnih mest ter
- zmanjšati pomen k avtomobilom usmerjenega prostorskega načrtovanja.
Zastavljeni so bili tudi štirje operativni cilji:
- uvesti plačljivo parkiranje na najbolj zasedenih parkiriščih,
- s parkirnimi režimi ciljati na 85 % zasedenost v konici,
- za 10 % zmanjšati zasedenost parkirišč s stanovalci, za 15 % zmanjšati zasedenost zaposlenih in za 5 % zmanjšati zasedenost parkirišč z obiskovalci ter
- prilagoditi parkirne standarde v OPN.
Uresničitev prvih ukrepov
Poleti 2021 je Občina Tržič začela z izvajanjem prvih parkirnih ukrepov v starem jedru mesta. Ob vstopu v mesto so se pojavili semaforji zasedenosti parkirišč. Najbolj zasedena parkirna mesta so v najožjem predelu mesta in tako semafor vozniku prikrajša zapletanje med parkiranimi vozili in ga usmeri na hitreje dosegljiva in prosta parkirišča. Za zmanjšanje zasedenosti je parkiranje ob zdravstvenem domu, za Mošenikom in na tržnici, postalo plačljivo. Prva ura parkiranja je brezplačna in tako lahko obiskovalci, ki mesto obiščejo za krajši čas ali stranke trgovin še vedno brez težav parkirajo. Vsaka nadaljnja ura parkiranja stane 0,40 €. Prebivalci lahko za eno vozilo na stanovanje prevzamejo letni parkirni abonma (75 €), vsi ostali pa lahko kupijo mesečno (20 €) ali letno (200 €) parkirno dovolilnico. Cenik parkiranja je bil preko ankete usklajen s prebivalci – vprašali smo jih, kakšna cena parkiranja se jim zdi primerna ter koliko so pripravljeni odšteti za parkirni abonma oz. dovolilnico. Tako je parkiranje zares po meri Tržičanov.
Prvi rezultati
Da je zdaj parkiranje v starem jedru Tržiča zares enostavnejše, priča prvo spremljanje stanja na parkiriščih. Prvi monitoring zasedenosti je bil izveden terensko v februarju 2022, pozneje pa s pomočjo parkirnih kamer, ki s ptičje perspektive beležijo vsak dogodek parkiranja.
Analiza je pokazala, da je bistveno manj zasedeno parkirišče pri zdravstvenem domu (38 % manjša zasedenost). Na tržnici, kjer parkira veliko zaposlenih, se zjutraj vedno najde prosto parkirno mesto (cca. 20 % manjša zasedenost). Najbolj zasedeno je še vedno parkirišče za Mošenikom, kjer je bila zasedenost pred uvedbo ukrepov tudi več kot 100 %. Zdaj je zaradi semaforjev, ki že pred uvozom v staro jedro obvestijo voznike, kje lahko parkirajo, in seveda zaradi parkirnine, parkiranje za Mošenikom lažje – zasedenost se giblje blizu optimalne, z 82 % zasedenostjo. Na tem parkirišču bi bilo smotrno podaljšati obratovalni čas parkirnega režima. Stanovalci z abonmajem, ki popoldne prihajajo iz službe, na tem parkirišču namreč ne najdejo več prostega mesta.
Na občini so bili ob uveljavitvi ukrepov pripravljeni na nezadovoljstvo prebivalcev, a v treh mesecih ni bilo večjih težav. Lastnik mesečne dovolilnice je tudi direktor občinske uprave. Navdušen je nad enostavnostjo nakupa dovolilnice preko aplikacije Easypark, na lastni koži pa je izkusil tudi oglobitev, ki jo je sprejel pozitivno: “Torej sistem deluje!”.
Kaj o novih parkirnih režimih menijo prebivalci Tržiča?
Poleg spremljanja stanja na parkiriščih smo po uvedbi parkirnih režimov ponovili tudi javnomnenjsko anketo med prebivalci Tržiča. Odgovarjali so na ista vprašanja kot prvič. S trditvijo “Plačljivo parkiranje je za mestna jedra nekaj običajnega” se je po pol leta uveljavljenih ukrepov strinjalo 20 % več anketiranih. Trditev “Vsa parkirišča bi morala biti zastonj za vse. Naj vsak parkira kjer hoče, za kolikor hoče, pa čeprav je zaradi tega težko najti parkirno mesto” je bila deležna 16 % manjše podpore kot prej, podobno, 14 % manj podpore, je bila deležna tudi trditev, da je brezplačno parkiranje bistvena prednost Tržiča. Presenetilo nas je, da je pred uvedbo parkirnine plačljivo parkiranje podpiralo 42 % vprašanih, po uvedbi pa kar 59 %. Prav tako si večji delež prebivalcev ne želi, da bi bila parkirišča spet brezplačna. Sklepamo lahko, da so prebivalci v zelo kratkem času sprejeli parkirne ukrepe in opazili prednosti, ki jim jih prinašajo.
Kje so vsi avtomobili?
Ob zmanjšanju zasedenosti parkirišč je na mestu vprašanje, kje so vsi avtomobili, ki so bili prej parkirani tukaj? Čeprav drastičnega povečanja števila pešcev in kolesarjev ni opaziti, je, glede na anketo, svoje mobilnostne navade spremenilo 18 % vprašanih. Poleg trajnostne mobilnosti so se najbrž poslužili sopotništva ali so se odločili parkirati na drugih parkiriščih. Opaziti je namreč, da so zdaj okoliška parkirišča bolj zasedena. V nekaterih primerih to ne povzroča težav oziroma je celo dobrodošlo, na primer, kjer se stanovalci in zaposleni v dnevu ravno izmenjajo. Dodobra izkoriščeno je oddaljeno parkirišče pri BPT, ki je v času delovnika celo prezasedeno. Večji problem predstavlja nelegalno parkiranje. Na takšne točke bo moralo biti redarstvo bolj pozorno.
Nadaljevanje izvajanja akcijskega načrta že v letu 2022
Manj kot eno leto po uveljavljenih novih parkirnih režimih je Občina Tržič že razširila območje plačljivega parkiranja in hkrati tudi območje izključno kratkotrajnega parkiranja. Od maja naprej veljajo takšni parkirni režimi na glavni ulici ob starem jedru mesta, Cankarjevi ulici, ob kateri se nahajajo trgovina, pošta, avtobusna postaja, restavracija in druge pomembne storitve. Poleg te pomembne razširitve parkirnih režimov, je parkiranje nadgrajeno še z vpeljavo digitalnih parkirnih dovolilnic in abonmajev. Teh zdaj ni več mogoče kupiti v fizični obliki, ampak le preko aplikacije EasyPark. Storitev je tako za večino enostavnejša in cenejša, na občini pa vsem, ki jim to predstavlja težavo, priskočijo na pomoč in zanje opravijo postopek nakupa dovolilnice preko EasyParka.
Kakšni so načrti za naprej?
V načrtu je nadaljnja razširitev območja plačljivega parkiranja v Tržiču, v prihodnosti pa tudi vključitev stanovanjske soseske Bistrica. Čez čas, ko bodo prihodki presegli stroške upravljanja s parkiranjem, bo priložnost za občino, da sredstva nameni v lokalni razvoj, predvsem v smeri trajnostne mobilnosti.
—
Avtorja članka in fotografij: Anja Slapničar, Urban Jeriha
