IPoP se pridružuje podpori nove avtonomne cone v Ljubljani
Prvo soboto v septembru je večja skupina mladih vstopila v stavbo na Linhartovi 43 v Ljubljani. Vzpostavili so novo avtonomno cono, ki so jo v naslednjih dneh podprle že mnoge organizacije in skupnosti. Stavba, ki je v lasti državne slabe banke, je bila prazna vse od stečaja podjetja CPL leta 2014, torej kar osem let. Zanemarjene, a uporabne prostore so mladi uporabniki stavbe očistili in jih v le nekaj dneh uredili za delo, izvedbo različnih dogodkov in tudi bivanje. Medtem ko lastnik, državna slaba banka, trdi, da je stavba neuporabna in jo zato želi porušiti, so mladi jasno pokazali, da to preprosto ne drži.
Stavba na Linhartovi 43 je bila vrsto let prazna in kot taka ni predstavljala nobene koristi ne za lastnika in ne za prebivalce mesta. Škoda, ki jo prazne in zapuščene stavbe povzročajo, presega samo parcelo, na kateri zapuščene stavbe stojijo. Če je v določenem območju večji delež praznih stavb, to škodi celemu območju. Uporabniki stavb niso le stranke bližnjih lokalov in trgovin, pač pa skrbijo tudi za urejenost neposredne okolice stavb, s svojo prisotnostjo in neformalnim nadzorom dajejo mimoidočim občutek varnosti ter preprečujejo vandaliziranje in neželene rabe nepremičnin. Zato je za okoliške prebivalce in za mesto lahko kvečjemu koristno, da v primeru dolgotrajnega zanemarjanja stavbe s strani lastnika skupnost aktivistov s prostovoljnim delom, organizacijskimi veščinami in ustvarjalnostjo vrne takšno stavbo nazaj na zemljevid in v uporabo.
To je dobro iz dveh razlogov. Prvi je, da novo življenje zapuščenih stavb v mestu predstavlja priložnost za nove, manj profitne, a vseeno družbeno koristne vsebine. Ker le te ne najdejo prostora na trgu oziroma jim je prostor zaradi visokih cen nedostopen, si s prostovoljnim delom prostor uredijo v zapuščeni stavbi. Drugi razlog pa je opomin lastnikom, še posebej tistim iz javnega sektorja, da morajo svoje nepremičnine uporabljati ali pa jih na institucionaliziran način prepustiti v uporabo tistim, ki imajo ideje glede oživljanja stavbe. Osem let, v katerih lastnik DUTB ni naredil veliko, da bi stavbo oživel, je predolga doba, škoda je zapravljenega časa in stavbe. Prostor v Ljubljani je preveč dragocen, da bi si lahko lastniki dovolili s stavbami ravnati tako malomarno. Še posebej, če gre za stavbe v lasti javnih akterjev, prazne zaradi stečajev podjetij, ki smo jih pomagali sanirati tudi z davkoplačevalskim denarjem.
V večjih mestih je prostora praviloma premalo, kar še posebej velja za obdobja, ko cene nepremičnin rastejo. Takrat zmanjka prostora za tiste z manj denarja, za mlajše generacije in, tako kaže zgodovina, za tiste z najbolj ustvarjalnimi idejami. Zaradi tega podpiramo mlade aktiviste, ki so prepoznali potencial zapuščene stavbe, jo očistili in začeli uporabljati. S tem niso nikomur povzročili škode, medtem ko se lahko korist prostora PLAC dotakne številnih prebivalcev tega mesta.
S prostori za mlade je težava. Enkrat jih je premalo, drugič pa je mlade težko privabiti k uporabi prostorov, ki smo si jih zamislili starejši. Zaradi tega je treba ob organiziranih, institucionaliziranih prostorih za mlade le-te smiselno dopolnjevati z novimi, ki jih lahko mladi uporabniki sami oblikujejo po svoji meri, v njih pa bolj ali manj uspešno izvajajo vsebine, ki se njim zdijo pomembne. V končni fazi je eksperimentiranje v mestu pomembno, ker se iz eksperimentiranja razvijejo številne nove vsebine, ki mestu zagotovijo tisto mero raznolikosti, zaradi katere mesto šele postane mesto.
Zato nas zelo veseli, da je skupnost uporabnikov PLAC-a stavbo vrnila na zemljevid mesta. Težko si je predstavljati, koliko truda je za to potrebno, in ravno to je eden izmed temeljev tovrstnih prostorov. Temeljijo na vložku solidarnosti in prostovoljnega dela ter samoorganizacije. Korist, ki jo tovrstni prostori ustvarjajo, ni toliko ekonomska, pač pa družbena. Ker so banke specializirane za presojanje ustvarjene vrednosti, predlagamo slabi banki, da tokrat ne presoja toliko ustvarjene presežne ekonomske vrednosti, torej profita, ampak družbeno vrednost – korist, ki jo skupnosti prebivalcev od tovrstnih prostorov imajo. Prav ta korist, ki prinaša raznolikost, solidarnost, nova družbena gibanja in medsebojno sodelovanje meščanov, je za mesto ključna.
Želeli pa bi poudariti še nekaj. Že sam obstoj avtonomne cone, kakršna je PLAC, ki jo je zagnala in jo vodi skupnost mladih in neobremenjenih ljudi, je za marsikoga v tem mestu žarek upanja. Morda prav zato nekateri najbolj kreativni in inovativni ljudje v mestu ne bodo odšli drugam, drugi pa se bomo rajši in z več energije trudili za skupno dobro.
—
Fotografije: Marko Peterlin
