Čas epidemije je povsod po svetu zelo očitno izpostavil pomen zelenih površin za zdravje in dobro počutje prebivalcev. Ljudje se zadnje tedne množično sprehajajo in uporabljajo tudi sicer osamljene in bolj oddaljene zelene površine. Po mnenju tistih, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in upravljanjem zelenih površin, je ta unikaten zgodovinski čas primeren za to, da se izmeri javno mnenje o rabi in da se ugotovitve uporabi za zagovarjanje strokovnega urejanja zelenih površin. Vabimo vas k sodelovanju v raziskavi, ki sočasno poteka več Evropskih državah.
Čas epidemije je več kot očitno pokazal, kako velik je pomen urejenih zelenih površin za dobro počutje prebivalcev. Raba javnih in drugih prosto dostopnih zelenih površin se je v zadnjih tednih izkazala kot izjemno dragocena možnost za blaženje negativnih učinkov posledic epidemije. Zaradi ukrepov, ki so jih bile države in mesta povsod po svetu primorani sprejeti za omejevanje širjenja okužbe so se pomembno zmanjšale možnosti svobodnega gibanja v prostoru. V nekaterih državah so bili ukrepi še mnogo bolj omejujoči kot v Sloveniji.
Če so pri nas prepovedali otrokom igro na otoških igriščih, pa so v Španiji na primer, šele te dni prvič po 6 tednih ponovno dovolili, da lahko gredo otroci stari manj kot 14 let za eno uro sploh iz stanovanja na prosto in se igrajo v spremstvu enega od staršev. Otroška igra je ena od življenjsko pomembni dejavnosti, ki jih omogočajo zelene površine. Ne le, da so igrišča običajno urejena v vseh večjih parkih, otroci se v parkih, mestnih gozdovih in na zelenicah med bloki igrajo na sto in en način tudi brez igral in tudi to se, te dni, zelo očitno vidi v praksi. Otroci se te dni, ko so se vozila okrog blokov in hiš umirila, igrajo enako glasno in vneto kot se sicer na igralih.
Razmere, ki kažejo na povečano rabo zelenih površin so raziskovalce in odgovorne za urejanje zelenih površin v več državah napeljale na to, da bi izmerili utrip rabe v času pandemije, ga primerjali s časom pred tem in obogateni s podatki krepili zagovorništvo urejanja javnih zelenih površin kot življenkso pomembne javne infrastrukture. Eno od takih raizskav so zagnali tudi v Italiji raziskovalci z Inštituta za bioekonomijo Italijanskega nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) v sodelovanju z Univerzo v Bariju v Italiji in Univerzo Ben-Gurion iz Negeva v Izraelu. Njen namen je zbrati podatke o rabi zelenih površin v mestih pred in med epidemijo, njena posebnost je da je med izvajanjem prerasla je v mednarodno raziskavo in se izvaja v več državah po Evropi in tudi drugod po svetu.
V Slovenijo je raziskava prispela preko dr. Andreja Verliča, vodje službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz ljubljanskega Javnega podjetja VOKA – SNAGA d.o.o. Skupaj s kolegi z Gozdarskega inštituta Slovenije in njim smo vprašalnik prevedli in nekoliko prilagodili slovenskim okoliščinam ter hkrati ohranili vsa vprašanja, ki omogočajo primerljivost izsledkov na mednarodni ravni.
S sodelovanjem v raziskavi o rabi zelenih površin lahko vsi prebivalci Slovenije prispevajo k prepoznavanju pomena urejanja zelenih površin v naših naseljih za kakovost našega bivanja, za naše zdravje in dobro počutje. Se sprašujete zakaj je to sploh potrebno posebej poudarjati? Se vam zdi, da vendar vsi vemo, kako dragoceno je imeti blizu doma košček narave za sprostitev, igro in regeneracijo? Ali potemtakem veste, kdo skrbi za to, da se ob novih stanovanjih uredijo tudi nove kakovostne zelene površine in da se obstoječe parke in zelene površine redno in strokovno vzdržuje? Ali veste, koliko za urejanje te javne infrastrukture vsak mesec plačujete? V glavnem velja prepričanje, da se večina prebivalcev ne zaveda zares, da so urejene javne zelene površine javna infrastruktura tako kot vodovod tudi zato, ker nikoli ne dobi računa za plačilo stroškov. Ker gre za kolektivno javno infrastrukturo, katere porabe občina posamezniku ne neposredno zaračunati, se urejanja zavemo običajno kadar pride do sprememb, ureditve novega parka ali preureditve zelenice v parkirišče. V vmesnem času se večini zdi prisotnost dreves in parkov v mestu bolj kot ne samoumevna. Zaznava urejenih zelenih površin in njihovega urejanja vpliva na njihovo načrtovanje in vzdrževanje ter kakovost. Znano je, da je po osamosvojitvi država v Sloveniji dejavnost urejanja javnih zelenih površin zanemarila, strokovno izvotlila javne službe in prepustila občinam, da brez kakršnihkoli enotnih državnih meril in standardov urejajo javne zelene površine. Obstaja ideja, da lahko raziskava lahko prispeva nove argumente v prizadevanjih za strokovno in kakovostno urejanje javnih in drugih zelenih površin v vseh slovenskih naseljih.
Sodelovanje v raziskavi je anonimno, vzelo vam bo kakšnih 15 minut, možno je še do konca tega tedna, to je do vključno 8. maja 2020.
Delite vprašalnik tudi s prijateljicami in prijatelji.
—
Foto: Park Tivoli / Avtor: Maja Simoneti
