Sedmi april je Svetovni dan zdravja. Na IPoPu ga že več let praznujemo v duhu našega zavzemanja za hojo in zdrava mesta. Tokrat opozarjamo občine na vabilo za možnost sodelovanja v programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. V času epidemije ima praznovanje dneva zdravja poseben prizvok, zdravja se vsi bistveno bolj zavedamo kot običajno. Letos je Svetovna zdravstvena organizacija dan namenila medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam in poudarila pomen tistih, ki imajo, poleg bolj izpostavljenih zdravnikov, ključno vlogo v zdravstvenem sistemu. Za zagotavljanje zdravja pa nista dovolj zdravstvena nega in osebje, na zdravstveno stanje prebivalcev vplivajo še drugi dejavniki, tudi to kako in v kakšnem okolju živimo. V programu Aktivno v šolo in zdrava mesta izpostavljamo pomen povezave med zdravjem in načrtovanjem prostora.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto opozarja na zdravstvene koristi hoje in povezuje skrb za javno zdravje s potovalnimi navadami in načrtovanjem prostora. Program s podporo Ministrstva za zdravje RS izvaja IPoP – Inštitut za politike prostora s partnerjem CIPRA Slovenija. Vsebinsko se program opira na izkušnje predhodnih programov, ki so spodbujali vsakodnevno hojo in kolesarjenje v šolo in na program Zdrava mesta Svetovne zdravstvene organizacije, ki promovira pomen družbenega in fizičnega okolja za naše zdravje. Program sledi razmisleku o tem, da gibanje na prostem potrebujemo za obnavljanje naše telesne in duševne kondicije ter da je hoja najbolj preprost, poceni in vsem dosegljiv način za vsakodnevno gibanje. Zdravstvena stroka je glede tega enotna, hoja dobrodejno vpliva na duševno in fizično zdravje. Koristi za zdravje so vidne že pri vsakodnevni 15-minutni zmerno intenzivni telesni vadbi, ki vključuje hitro hojo. Pomen gibanja za zdravje slovenskih šolarjev, je bil povod za zagon programa Aktivno v šolo leta 2015, ki se je letos razvil v program Aktivno v šolo in zdravo mesto.
Koncept zdravega mesta opozarja na povezave med zdravjem in okoljem ter poudarja pomen ustvarjanja družbenega in fizičnega okolja za razvoj zdravih navad in za zdrav način življenja. V praksi to pomeni, da se če otroke navadimo, da hodijo peš ali s kolesom v najbližjo šolo in hkrati zagotovimo, da se mreža šolskih poti navezuje na druge pešpoti in dejavnosti v naselju, ustvarjamo kot lokalna skupnost družbene in fizične pogoje za njihov zdrav način življenja. Zdrava mesta si zato prizadevajo za povezovanje akterjev in vključujoče načrtovanje prostorskega razvoja in urejanja okolja.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto od jeseni 2019 do jeseni 2022 omogoča izvajanje treh dejavnosti:
- priprava lokalnih načrtov hodljivosti,
- priprava in izvedba izobraževanja o načrtovanju zdravega bivalnega okolja in
- podpora šolam in občinam pri izvajanju Pešbusa in Bcivlaka.
Te dni je v programu najbolj aktualno še do 17. aprila odprto vabilo za občine, ki bo izbrani občini omogočilo sodelovanje delovne skupine programa pri vodenju procesa priprave in pri pripravi načrta hodljivosti. Prednost pri izbiri bo imela občina, ki bo predstavnikom izvajalca in ministrstva za zdravje najbolj prepričljivo predstavila razloge za to, da si želi s pomočjo ustvarjanja za hojo prijaznega okolja takoj, ko bo to spet mogoče, začeti v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto izboljševati pogoje za zdrav način življenja. V prihodnjih dveh letih bosta sledila še dva taka razpisa.
Foto: IPoP (CC BY-NC 4.0)
