Izkušnje pilotnih omrežij bodo izhodišča za URBACT III

Urbact se, kot smo že poročali, trenutno nahaja v prehodnem obdobju, v pripravi programa Urbact III. V tem obdobju bo delovalo 9 omrežij, ki so razdeljena na dve skupini. Šest prenosnih pilotnih omrežij se bo posvečalo prenosu dobrih praks, 3 izvajalska pilotna omrežja pa se bodo osredotočala zlasti na uresničevanje celostnih trajnostnih lokalnih akcijskih načrtov. Naslednjih petnajst mesecev bodo pilotna omrežja namenila raziskavi možnosti, kako izkoriščati bogastvo izkušenj, ki jih je doslej zbral Urbact. Osrednji cilj je zbrati izkušnje iz vseh mest, vključenih v pilotna omrežja, na podlagi katerih bodo oblkobali Urbact III.

»S temi pilotnimi omrežji želimo nakopičiti skupne izkušnje vseh udeležencev,« razlaga Emmanuel Moulin, vodja sekretariata Urbact.

»Pridobiti želimo praktična znanja na programskem nivoju. Kaj bodo prinesla pilotna omrežja, njihove izkušnje, kaj deluje in kaj ne,« pravi Jenny Koutsomarkou, Urbactova sodelavka.

»Res želimo vedeti, ali mestom pomaga, da se med seboj pogovarjajo in povezujejo ter si delijo izkušnje, ali raje preprosto delajo sami. Sedaj prvič preizkušamo prenosna in izvajalska omrežja,« pravi Sally Kneeshaw, Urbactova sodelavka.

Navsezadnje je osrednji fokus Urbacta, kot pravi Sally, človeški kapital in cilj pilotnih omrežij kot tudi drugih Urbactovih omrežij je razvijanje spretnosti čim večjega števila ljudi, ki vodijo evropska mesta.

Izvajalska omrežja želijo določiti procese uresničevanja lokalnih akcijskih načrtov

Mesta, vključena v tematska omrežja Urbacta II, ki so svoje lokalne akcijske načrte pripravila s podporo lokalnih podpornih skupin, navadno začnejo uresničevati predvidene ukrepe, ko se projekt zaključi.

Namen izvajalskih omrežij je podaljšati sodelovanje med mesti v fazo uresničevanja projektov. Ta mesta so pred izzivom, da ugotovijo, kako vzdrževati trajnost in celovitost (to sta glavni značilnosti Urbactovih akcijskih načrtov) v implementacijski fazi. Rečeno drugače, kako zagotoviti, da bodo ukrepi vsebovali ekonomske, družbene in okoljske dimenzije.

Za ta namen so podaljšali trajanje trem projektov iz prejšnjega razpisa za tematska omrežja. V njih sodeluje 17 mest, projekti pa se posvečajo razvoju delovne sile (ESIMeC), elektičnim vozilom (EVUE) in izboljšavi dostopa do zaposlitev in storitev za delovno aktivne Rome (ROMA-NeT).

Kaj od izvajalskih omrežij pričakujejo partnerji?

Gizella Matyasi, predstavnica vodilnega partnerja projekta ROMA-NeT pravi: »Od pilotnega omrežja pričakujemo, da bomo lahko nadaljevali s projektom ROMA-NeT in zagotovili finančno podporo za uresničitev lokalnih akcijskih načrtov in delovanje lokalnih akcijskih skupin. Želimo si celostne, ne paralelne ukrepe in komunikacija z drugimi mesti, vključenimi v projekt, lahko pripomore k boljšemu rezultatu.«

Pilar Ortega Martinez, iz Almerije v Španiji, projektni partner iz omrežja ROMA-NeT pravi: »Inovativni pristop našega omrežja je ta, da še nismo pripravili tem, s katerimi se bomo ukvarjali. Te nameravamo določiti skupaj na začetku procesa, tukaj v Parizu. Ob koncu dneva naj bi bile izbrane.«

Matthew Noon, predstavnik vodilnega partnerja izvajalskega omrežja EVUE pravi: »Mesta so na različnih stopnajh uresničevanja svojih lokalnih akcijskih načrtov. Kar pomeni, da se moramo ne glede na metodo prilagoditi najmanj razvitemu omrežju.«

Prenosna omrežja: prejemanje in dajanje dobrih praks

Prejemniki in darovalci so posebnost prenosnih omrežij. Darovalci so mesta, ki so že prepoznala uspešne prakse in procese med uresničevanjem projekta (ni nujno,da v okviru Urbacta) ter so že določila indikatorje, oceno rezultatov in usposabljanja. Med izvajanjem pilotnih omrežij bodo te dobre prakse prenešene v druga mesta – k prejemnikom.

Prenosna pilotna omrežja pokrivajo teme kot so mestno planiranje in okolje (TUTUR – začasna raba javnih prostorov kot načrtovalsko orodje, Diet for Green Planet – zdrava in okolju prijazna hrana v javnih kuhinjah, Placemaking for Cities – testiranje metod za »place-making« z različnimi ciljimi skupinami in na različnih ciljnih področjih), inovacije (GeniUS:Open – participativno načrtovanje in izvajanje mestnih storitev), družbena vključenost (Healthy Ageing – ozaveščanje o staranju prebivalstva in boljše odzivanje na potrebe prebivalcev z učinkovitejšimi strategijami in zdravstvenimi politikami) in podjetništvo (GastroUrbact – gastronomija kot orodje za turizem in razvoj zaposlitev).

»Iščemo načine, kako uresničiti dobre ideje. Najti želimo način za prenos teh idej v druga okolja,« razlaga Ivan Tosics, Urbactov strokovni sodelavec.

Glavni cilj programa je ugotoviti, kako lahko Urbact uspešno podpira prenosna omrežja. Z delom na majhnih projektih v 25 mestih se želijo osredotočiti na instrumente in procese, ki bi lahko bili vključeni v Urbact III. Pripravili bodo, na primer, natačni opis, kako mesta dejansko prenašajo znanja. Prejemna mesta bodo pripravila prenosne zabeležbe (poročila o procesu prenosa in dosežkih) in poročilo o tematskih rezultatih, uporabno tudi za mesta izven partnerstva. Vsako od šestih pilotnih omrežij bo imelo svojega tematskega strokovnjaka, ki bo bdel nad vsebino, metodami izmenjave in učenjem ter doseganjem učinkov.

Emmanuela Moulina zlasti zanima, ali bodo ti eksperimentalni projekti dovolj uspešni, da bo mogoče zagotoviti metode za prihodnje projekte. »V smislu prenosa je lahko metoda, po kateri je neko prakso mogoče prenesti v vsako okolje (one-size fits all) precejšen izziv.«

Za vse udeležence, tako za izvajalska kot prenosna omrežja, pa je velik izziv tudi čas. Projekti se bodo namreč zaključili v petnajstih mesecih, istočasno kot Urbact II.

Kaj od prenosnih omrežij pričakujejo partnerji?

Albert Garcia Macian, Mollet del Valles (Barcelona) v Španiji, Diet for Green Planet: »Naš izziv je v Barceloni uvesti prehransko politiko, ki bo dajala poudarek organski hrani. Izmenjava izkušenj z drugimi mesti preko Urbacta nam bo pri tem v veliko pomoč.«

Predstavnica projektnega partnerja Diet for Green Planet iz Lonze na Poljskem, Dana Lutrzykowska pravi: »Urbact nam služi za pogovor o teh problemih v našem mestu, saj to pri nas sploh ni tema.«

Maria Seeman, predstavnica projektnega partnerja Gastronomic Cities, iz Albe Iulie v Romuniji razlaga: »Pričakujemo, da bomo med procesom izmenjave testirali uresničljivost rešitev, ki jih je vpeljal Burgos, darovalsko mesto. In radi bi zbrali različna mnenja projektnih partnerjev o turističnem razvoju gastronomije. To je tudi priložnost, da izboljšamo prepoznavnost našega mesta.«

David Lawless, predstavnik vodilnega partnerja projekta Placemaking for Cities: »Dobro razumevanje orodij za “placemaking” in njihova vrednost pri vključevanju prebivalcev in razvijanje njihovega občutka za prostor je naše ključno pričakovanje.«

»Zaradi različnih standardov planiranja in različnih kultur planiranja v treh mestih, ki so vključena v projekt, je naš glavni izziv prenos politik in birokratskih razlik od »darovalca« k »prejemniku,« pravi Daniela Patti, predstavnika vodilanega partnerja projekta TUTUR.

Več o pilotnih omrežjih: Srečanje ob zagonu novih pilotnih omrežij Urbact – spletna stran IPoP