Urbana prenova in urbana regeneracija

Urbana prenova

je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov.

Urbana regeneracija

je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.

Urbana prenova in urbana regeneracija sta sorodna pojma, ki se pogosto uporabljata celo kot sinonima. Vendar je navadno pod pojmom urbana prenova razumljena predvsem prenova, ki temelji na fizični prenovi, vključuje lahko obsežnejše rušitve in novogradnje, pogosto tudi obsežno novo infrastrukturo v območju. Po drugi strani je pri urbani regeneraciji poudarek na izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na območju, ki praviloma prav tako vključuje tudi fizično prenovo obstoječega stavbnega fonda in javnega prostora, lahko pa vključuje tudi posamezne rušitve in novogradnje.

Zakon o prostorskem načrtovanju uporablja pojem celovite prenove, ki je pomensko soroden pojmu urbane regeneracije, vendar pa se zanaša predvsem na ukrepe prostorskega načrtovanja, ki naj bi povezovovali različne druge dejavnosti.

Izrazi tudi v angleškem jeziku niso povsem ustaljeni, predvsem zaradi različnih zgodovinskih konotacij v različnih okoljih. Tako je zaradi obsežnega “Urban Renewal” programa rušitev in novogradenj celih mestnih predelov v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja izraz “urban renewal” predvsem v Združenih državah Amerike dobil negativno konotacijo in je “urban regeneration” razumljen kot povsem druga politika obnove znotraj obstoječega.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

vsi hodimo IPoP naslovka2

Posvet Vsi hodimo

Četrtek, 24. avgust 2017 od 9. do 14. ure v Knjižnici Mirana Jarca, Rozmanova ulica 28, Novo mesto

Hoje je najbolj univerzalna oblika gibanja. Hoja je nepogrešljiva v prizadevanju za javno zdravje, za varstvo okolja, za trajnostno mobilnost ter osvetlitvi pomena univerzalne dostopnosti in enakih možnosti pri rabi prostora.

Na posvetovanju bodo predstavniki državnih in občinskih strokovnih služb, občin, šol in civilno družbeni organizacij s primeri iz prakse pokazali, kako potekajo načrtovanje, preverjanje in organizacija pogojev za hojo v Sloveniji. Slišali bomo, kako posamezen projektne izkušnje dokazujejo, da je možno s kombinacijo organizacijskih in fizičnih ukrepov pomembno izboljšati pogoje za hojo otrok v šolo ter tudi za bolj univerzalno uporabnost javnega prostora in večjo vključenost funkcionalno oviranih v vsakdanjo rabo javnega prostora.

Dogodek je namenjen vsem, ki jih zanima uveljavljanje hoje v praksi, zlasti predstavnikom državnih in občinskih strokovnih služb, šol in nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, okolja in urejanja prostora ter posebej tudi akterjev s področja različnih oblik funkcionalne oviranosti.

Posvet bo potekal v četrtek, 24. avgusta 2017 med 9. in 14. uro v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova ulica 28.
Organizator dogodka je IPoP – Inštitut za politike prostora. Izvedbo dogodka omogočata Eko sklad in Mreža za prostor.

Posvet je brezplačen, prijava je obvezna preko obrazca (povezava).

PROGRAM

Več dogodkov
Napovednik Trajekt