Metropolitanska regija

Metropolitanska regija

je močno urbanizirano območje okoli metropole, s šibko politično in upravno organiziranostjo, vendar z razmeroma močno funkcionalno povezanostjo, skupnim tržiščem, trgom delovne sile, medijskim trgom in skupno infrastrukturo.

V urejanju prostora se metropole praviloma obravnava v povezavi z metropolitanskimi regijami. Za metropolitanske regije je značilna hibridna in prepletena prostorska struktura, močno odvisna od prometne in komunikacijske infrastrukture, kjer nekateri kraji v sami metropolitanski regiji prevzemajo vlogo vozlišč, medtem ko ostaja večina ostalih po svojem značaju pretežno lokalnih. Med značilnimi lastnostmi metropolitanskih regij sta njihova povezanost navzven, v globalno omrežje mest, in hkratna notranja izključevalnost in izrazita razslojenost med območji znotraj regije. Posamezna metropolitanska regija lahko sodeluje v različnih omrežjih, s čimer se glede na vrsto in dinamiko omrežja spreminja tudi njena širša vloga in vpliv. Značilne funkcije metropolitanskih regij so letališča, pristanišča, sedeži multinacionalnih korporacij, univerze ipd. Metropolitanska regija je prevod angleške besede “metropolitan region”. V nekaterih primerih je ustrezen prevod tudi “metropolitan area”, ki pa se npr. v Združenih državah nanaša bolj na funkcionalno regijo.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt