Izrazje

Razširiti želimo poznavanje strokovnih izrazov v zvezi z urejanjem prostora ter utrditi njihovo uporabo. S klikom na posamezen strokovni izraz se odpre tudi razširjena razlaga pojma, ponekod za več sorodnih pojmov skupaj.

Še posebej si želimo vašega komentarja v kolikor imate predlog za boljšo definicijo ali razlago posameznega strokovnega izraza. Komentar lahko dodate k vsakemu pojmu posebej.

Prostor

je trirazsežnostni okvir delovanja človeka na zemeljskem površju, nad in pod njim, v katerem se odvijajo naravni in družbeni procesi oziroma ga določajo fizične in družbene strukture.

Urejanje prostora

je zavestno človekovo delovanje z namenom usmerjanja procesov v prostoru, med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora.

Prostorski razvoj

je spreminjanje prostora predvsem zaradi človekovih dejavnosti in potreb, vključno s spremembami, ki so posledica ukrepov prostorskega načrtovanja.

Prostorsko načrtovanje

je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem rabe prostora in razporeditvijo dejavnosti v prostoru, torej z usmerjanjem prostorskega razvoja.

Urbanizem

je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem mest in znanstveno področje, ki se ukvarja s proučevanjem njihovega razvoja in delovanja.

Prostorska ureditev

je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju.

Umeščanje v prostor

je faza v načrtovalskem procesu, v kateri se išče, optimizira in nazadnje določi podrobna lokacija prostorske ureditve in njene osnovne značilnosti.

Lokacija

1. je točka ali območje, kjer stoji objekt ali je namenjeno za gradnjo, oziroma kjer se kaj nahaja ali godi

2. položaj v prostoru, praviloma na zemeljskem površju

3. umestitev česa, predvsem gradbenega objekta v prostor

Kraj

1. naselje

2. lokacija

3. določen, izbran del prostora, ki ima jasno identiteto in določen namen oziroma pomen za njegove uporabnike

Naselje

1. je skupina človeških bivališč, ki zaradi medsebojne bližine, skupnosti njihovih prebivalcev, skupne infrastrukture ter skupne identitete, v povezavi s svojo neposredno okolico tvorijo zaključeno funkcionalno celoto.

2. je območje, administrativno določena teritorialna enota, ki jo določa skupina stanovanjskih in drugih stavb, s skupnim imenom in sistemom oštevilčevanja stavb.

Mesto

1. je večje naselje z gostejšo pozidavo, koncentracijo prebivalcev in dejavnosti, ki v glavnem niso vezane na zemljišča, in ki predstavlja funkcionalno središče širšega območja.

2. je naselje, ki mu je poseben status dodeljen v formalnem postopku, glede na zgodovinske, funkcionalne, morfološke ali velikostne kriterije.

Urbano območje

je območje mesta ali mestnega naselja z bližnjo urbanizirano okolico, ki se od bolj oddaljenega zaledja razlikuje predvsem po večji gostoti prebivalcev, sklenjeni pozidavi in majhnem deležu kmečkega prebivalstva.

Mestno območje

1. urbano območje

2. je območje, ki vključuje centralno mestno naselje ter sosednja naselja, ki nanj mejijo in so z njim povezana s sklenjeno pozidavo, prometnicami, parki in drugimi elementi urbane strukture.

Funkcionalna regija

je območje z opredeljenim središčem, ki ga zaznamuje visoka frekvenca notranjih regionalnih gospodarskih interakcij, kot so delovne migracije, regionalna trgovina dobrin in storitev ali nakupovanje.

Urbana aglomeracija

je celota zvezno pozidanih območij mesta ali več povezanih mest in pripadajočih urbanih naselij ter drugih pozidanih površin.

Konurbacija

je policentrična urbana aglomeracija več medsebojno povezanih, načeloma po velikosti primerljivih mest, ki so zaradi lastne rasti in pripojitev manjših naselij danes fizično in funkcionalno povezana, ohranjajo pa lastno identiteto in upravo.

Somestje

1. konurbacija

2. skupina medsebojno povezanih mest, v katerih se dejavnosti razporejajo po načelu dopolnjevanja funkcij in ki skupaj tvorijo hierarhično višje vozlišče v omrežju naselij, kot bi ga vsako posamezno mesto.

Metropola

je veliko mesto ali urbano območje, ki je pomembno gospodarsko, politično in kulturno središče države ali regije in pomembno vozlišče v mednarodnih povezavah in globalnem omrežju mest.

Metropolitanska regija

je močno urbanizirano območje okoli metropole, s šibko politično in upravno organiziranostjo, vendar z razmeroma močno funkcionalno povezanostjo, skupnim tržiščem, trgom delovne sile, medijskim trgom in skupno infrastrukturo.

Policentrizem

je načelo organizacije območja okoli večih upravnih, gospodarskih ali družbenih središč.

Policentričnost

1. Lastnost sistema, ki ima več središč, predvsem z vidika obvladovanja in nadzora.

2. Lastnost sistema, ki ima več hierarhično strukturiranih ravni središč.

Policentrični razvoj

je prostorski razvoj, ki temelji na hierarhično strukturiranem omrežju središč na določenem območju.

Poselitveni vzorec

je razporeditev naselij ali delov naselij v prostoru, iz katere je glede na izgled, oblikovne in strukturne značilnosti mogoče razbrati tipične, ponavljajoče se lastnosti.

Razpršena poselitev

je poselitveni vzorec, za katerega je značilno večje število razpršenih manjših naselij ali delov naselij, z nizko gostoto poselitve, brez jasnega notranjega ustroja naselij in brez jasnih hierarhičnih odnosov med njimi.

Razpršena gradnja

ali ‘razpršena pozidava’ je redka, nestrnjena razmestitev objektov v prostoru, z nizko gostoto poselitve in brez prepoznavnega poselitvenega vzorca.

Suburbanizacija

je proces razseljevanja prebivalcev, delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša območja mestne regije.

Urbana prenova

je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov.

Urbana regeneracija

je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.

Degradirano območje

je območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njegovo oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo.

Soseska

je načrtovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali širšem območju mesta za okrog 2500 – 5000 prebivalcev, ki v območju dostopnosti pešca poleg stanovanj vključuje potrebno infrastrukturo in vso dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja.

Sosedstvo

je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb.

Javnost

1. skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ter se organizira, da bi ga rešila.

2. v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa.

Participacija

je sodelovanje javnosti v procesih odločanja in delovanja na vseh področjih javnega življenja.

Grajena struktura

so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec.

Odprt prostor

1. je nezazidan prostor med stavbami v naselju;

2. je prostor izven naselij.

Javni prostor

je prostor oziroma območje, ki je dostopno vsem, ne glede na spol, raso, starost ali socialni status.

Javna površina

je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot na primer ulica, trg, park, nabrežje.

Hodljivost

je privlačnost prostora za pešačenje; značilnost določenega območja, da je po njem mogoče z lahkoto, brez nepotrebnih ovinkov in brez pretiranega truda hoditi peš.

Skupni prometni prostor

je javni prostor oziroma prometna površina, na primer ulica ali trg, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu, na primer na vozne pasove in pločnike, temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost.

komentarji (1)

  1. Strokovni izrazi o urejanju prostora | Slovensko, 17/05/2014 15:30

    […] izrazi o urejanju prostora: ipop.si/urejanje-prost…. […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt