Mesta in krožno gospodarstvo – Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja

Mesta in krožno gospodarstvo

Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja
 

planina5


Vabimo vas na konferenco, ki bo 19. oktobra 2017 potekala v Mariboru. Z njo želimo poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Seznanili se bomo s prizadevanji vlade in ministrstev ter Mestne občine Maribor. Tuji strokovnjaki in praktiki bodo predstavili nove urbane prakse, ki pomembno prispevajo k prehodu mest v krožno gospodarstvo in pri katerih ključno vlogo igrajo prebivalci mest in skupnosti.

Popoldanski del dogodka bo v znamenju programa URBACT. Spoznali bomo nagrajene dobre prakse iz Kranja in Ljubljane ter si pobliže pogledali možnosti sodelovanja pri razpisu za prenosna omrežja.

Krožno gospodarstvo temelji na načelu, naj se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, medtem ko naj bo količina odpadkov čim manjša. Upošteva gospodarske, okoljske in družbene stroške, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo, uporabo in odlaganjem virov. Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik ter zadeva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja.

Sodobna mesta se vse bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati prehod v krožno gospodarstvo. Na eni strani se v mestih razvijajo nove prakse, ki izrazito doprinesejo k zmanjševanju človeškega okoljskega odtisa, hkrati pa lahko mesta s svojo urbano politiko pomembno pospešijo prehod v krožno gospodarstvo. Ne nazadnje pa v mestih prebiva več kot polovica svetovnega prebivalstva, kar še dodatno poudarja pomen prehoda v krožno gospodarstvo na ravni mest. Mesta so tudi smiselne enote za ustvarjanje zaključenih krogov pri upravljanju z viri.

Prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. Gre za inovativne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lahko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove načine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna.

PRIJAVITE SE tukaj in se pridružite predstavnikom iz državne, regionalne in lokalne uprave, strokovnjakom nevladnega sektorja, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter praktikom s področja razvoja novih praks. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato s prijavo pohitite.

 



PROGRAM

9.00 – 9.30 Prijava

9.30 – 9.45 Pozdrav in uvod
                 Dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor 
                 Tadej Slapnik, Kabinet predsednika Vlade RS
                 Barbara Radovan, Generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, MOP

9.45 – 10.15 Prehod v krožno gospodarstvo in mesta: Aktivnosti Partnerstva za zeleno gospodarstvo                                    Slovenije 
                   Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, Ministrstvo za okolje in prostor, Partnerstvo za zeleno gospodarstvo

10.15 – 11.00 ESPON Territorial Futures: O krožnem gospodarstvu in njegovi teritorialni dimenziji
                    Dr. Kai Böhme, Spatial Foresight

11.00 – 11.30 Kava

11.30 – 12.15 Krožni tokovi virov: civilnodružbeni alternativni modeli za naša mesta
                      Dr. Daniela Patti, Eutropian

12.15 – 13.00 The Wasted City: Pristopi k ustvarjanju krožnih mest
                     Francesca Miazzo, soustanoviteljica in direktorica fundacije CITIES

13.00 – 13.45 Kosilo

13.45 – 14.00 Dobra praksa prehoda v krožno gospodarstvo: Maribor
                     Igor Kos, Mestna občina Maribor

14.00 – 14.15 URBACT dobra praksa: Prenova soseske Planina
                    Sanja Kožman, Mestna občina Kranj

14.15 – 14.30 URBACT dobra praksa: Čebelja pot
                    Nataša Jazbinšek Seršen, Mestna občina Ljubljana

14.30 – 15.30 Prehod v krožno gospodarstvo s podporo programa URBACT
                    Kristijan Radojčić, Sekretariat URBACT


 

Dr. Kai Böhme, ESPON Territorial Futures: O krožnem gospodarstvu in njegovi teritorialni dimenziji

Kako bi bilo evropsko ozemlje videti, če bi delovalo kot krožno gospodarstvo? Krožno gospodarstvo zahteva spremembo proizvodnih modelov z zmanjšanjem odpadkov, vključno s popravilom, ponovno uporabo in predelavo odpadkov. Zahteva drugačne družbene in vedenjske vzorci, preusmeritev z lastništva na uporabo in od trenutne paradigme gospodarske rasti k postmaterialni družbi. Za prehod v krožno gospodarstvo se morajo mesta in regije preobraziti, prav tako tokovi dobrin in njihov transport. Prehod vpliva tudi na razvojne potenciale ozemelj, odvisno od njihove izpostavljenosti in občutljivosti za spremembe, in na teritorialno kohezijo v Evropi. Predstavitev teritorialne dimenzije krožnega gospodarstva bo izhajala iz ugotovitev ESPON projekta Territorial Futures.

Dr. Kai Böhme je ustanovitelj in direktor podjetja Spatial Foresight GmbH. Njegovo delo se osredotoča na evropske regionalne in teritorialne raziskave in politike, mednarodne primerjalne študije na področju politik regionalnega razvoja, prostorskega načrtovanja in teritorialnih vplivov sektorskih politik. Veliko izkušenj ima z delom v okviru EU, tako s svetovanjem pri oblikovanju politik na evropski in nacionalni ravni kot tudi pri vodenju mednarodnih uporabnih raziskav in svetovalnih projektov. Trenutno vodi ESPON študijo o možnih teritorialnih scenarijih. Študija vključuje tudi teritorialni scenarij, ki predvideva, kako bi bila Evropa videti, če bi temeljila na krožnem gospodarstvu.

 

Dr. Daniela Patti, Krožni tokovi virov: civilnodružbeni alternativni modeli za naša mesta

Kako se spopasti s podnebnimi spremembami? Kako enakopravno razporejati vire v naši družbi? V naših mestih se pojavljajo mnogi poskusi, ki naj bi predstavljali alternativne rešitve za okoljske, družbene in ekonomske izzive, toda njihov doseg je zelo lokalen, njihovi poslovni modeli ranljivi in njihov političen vpliv v sistemih tradicionalnega sprejemanja odločitev zelo omejen. Nekatere evropske pobude so prepoznale te ovire in razvijajo alternativne organizacijske in ekonomske modele, ki jim omogočajo mrežno organizacijo spontanih in raznolikih iniciativ prebivalcev in oblikovanje krožnih tokov materialov, znanja in ekonomskih virov z večjim vplivom na določenem območju. Predavanje raziskuje raznoliko krajino krožnogospodarskih evropskih iniciativ, omrežij in ekosistemov, s posebnim poudarkom na načinih za njihovo množenje, nadgradnjo in povezovanje.

Daniela Patti je italijansko-britanska arhitektka in urbanistka. Študirala je v Rimu, Londonu in Portu in doktorirala iz urbanizma na Tehniški univerzi na Dunaju. Specializirala je na področju urbane regeneracije in okoljskega načrtovanja s posebnim poudarkom na upravljanju metropol in sodelovalnem načrtovanju. V aktualnih raziskavah in projektih se ukvarja z upravljanjem primestnega okolja, revitalizacijo lokalnih tržnic in novimi ekonomski modeli za urbani razvoj, ki temelji na skupnosti. Je soustanoviteljica in direktorica organizacije Eutropian Research&Action s sedeži v Rimu in na Dunaju. Eutropian podpira sodelovanje javne uprave in civilnodružbenih skupin pri načrtovalskih procesih. Med letoma 2014 in 2015 je bila zaposlena v mestni upravi v Rimu, kjer je koordinirala evropske projekte, kot je URBACT projekt Začasna raba kot orodje urbane regeneracije (Temporary Use as a Tool for Urban Regeneration). Od leta 2012 je članica sveta platforme za evropsko arhitekturo Wonderland, kjer se ukvarja s skupnim načrtovanjem. Med letoma 2010 in 2014 je bila raziskovalka na CEITEC (Central European Institute of Technology), znanstvenem centru v Brnu na Češkem, kjer je vodila evropske projekte na temo urbane prenove in pametnega razvoja. Kot gostujoča predavateljica je predavala na univerzah v Rimu in Buenos Airesu.

 

Francesca Miazzo, The Wasted City: Pristopi k ustvarjanju krožnih mest

Živimo v urbani dobi, v kateri mesta po vsem svetu poganjajo napredek, rast in inovacije. Negativne posledice rasti se manifestirajo v podnebnih spremembah, krčenju naravnih virov, ekonomski nestabilnosti in družbeni neenakosti. Naša mesta so se tisoče let razvijala v kompleksne sisteme, kakršni so danes, zdaj pa si moramo prizadevati, da postanejo bolj zdrava, uspešnejša in trajnostna.
Francesca poudarja, da je za uresničitev vizije krožnega mesta pomemben koncept krožnega urbanizma in njegov mobilizacijski potencial. Medtem ko odnos med biofizikalnim in kulturnim, materialom in ljudmi, ki živijo v urbanem okolju, dobiva nov pomen, Francesca izpostavlja, da urbane spremembe vendarle poganjajo prebivalci, ne glede na to, kako velike ali majhne so.
Mesta in njihove male skupnosti pa tudi države in njihove uprave morajo predvidevati spremembe in se jim prilagajati ter podpreti tiste prave, dolgoročne. V svojem predavanju bo Francesca predstavila, kako je z lokalno akcijo, ki jo vodi skupnost, sprožila krožne spremembe v Amsterdamu, ki odmevajo po vsem svetu.

Francesca Miazzo je soustanoviteljica in direktorica fundacije CITIES. Po narodnosti je Italijanka, trenutno deluje v Amsterdamu, kjer je na Univerzi v Amsterdamu zaključila magistrski študij urbanih študij. Fundacija CITIES, ki jo vodi, deluje na področju aktivnega raziskovanja, aktiviranja skupnosti in spodbujanja lokalno specifičnih rešitev za globalne izzive, kot so podnebne spremembe. Francesca ima več kot pet let izkušenj z aktiviranjem lokalnih skupnosti, njen pristop pa temelji na soustvarjanju in projektnem razvoju, ki se osredotoča na skupnost. S svojo ekipo si prizadeva prebivalce mest opolnomočiti, da sami zaženejo in poganjajo inovativne prakse ter jih dolgoročno vgradijo v lokalno gospodarstvo in okolje. Francesca je iniciatorka različnih pobud, ki podpirajo krožnost, in skupnostnih praks na različnih področjih, od lokalnih prehranskih sistemov do trajnostnega ravnanja z odpadki. Pri tem se je v sodelovanju med aktivisti in prebivalci razvilo lokalno urbano znanje in prakse, ki so uporabni tudi na globalni ravni. Francesca je tudi urednica, kuratorka in soavtorica publikacij Farming the City, We Own the City in the Wasted City.


Zvečer vas IPoP – Inštitut za politike prostora v okviru Mreže za prostor vabi na delovni pogovor o financiranju skupnostnih prostorskih praks. Pogovor se bo začel ob 19. uri, potekal bo v Tkalki v Mariboru. Usposabljanje o alternativnih poslovnih modelih bo vodila Daniela Patti. Predstavila bo izkušnje iz mest po Evropi, ki jih je Eutropian zbral v knjigi Funding the Cooperative City: Community Finance and the Economy of Civic Spaces (več).


Spremljajte nas tudi na facebooku.

For conference information IN ENGLISH follow this link.

 

VABILO in PROGRAM (pdf)

PREDSTAVITEV TUJIH GOVORCEV (pdf)

NAVODILA ZA PRIHOD NA DOGODEK (pdf)

 

Dogodek organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT.

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem v obe smeri.

Foto: www.preplanina.si

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt