Jane’s Walk 2012: Celje

(O)živimo mesto

Sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pri Splavarju ob Savinji. Sprehod organizira METRO SR, zavod za prostor Savinjske regije, vodila pa ga bosta Mojca Furman Oman ter Jaka Sedovnik.

Pomen starega mestnega jedra Celja se v zadnjih desetletjih spreminja, njegova upravna, trgovska, stanovanjska funkcija se s širitvijo vsebin na obrobje mesta gotovo zmanjšujeta; vendarle pa je mestno jedro v zavesti Celjanov še vedno kulturno, umetniško, družabno stičišče, ki bo zaradi svojih zgodovinskih, vsebinskih in emocionalnih plasti vedno (pre)živelo.

Letošnja tema celjskega sprehoda, imenovana (O)živimo mesto, bo pokazala na nekatere svetle primere starega mestnega jedra, ki ga poživljajo, oživljajo, živijo… V skupnem pogovoru med soustvarjalci mestnega življenja, udeleženci in voditelji sprehoda bomo ugotavljali, ali je lahko tudi prilagojenost vsebin izbranih primerov nivoju pešca tista prednost, ki ponudbo mesta bogati in hkrati omogoca njen obstoj. Sprehodili se bomo po šestih točkah, na katerih bomo v skupni debati ugotavljali, katere so prednosti starega mestnega jedra in katere vsebine ga bogatijo, ali je pomembna tudi njihova umestitev v prostor, kako mesto doživljamo uporabniki – pešci in kako vpliv pešcev na razvoj mesta vidijo Celjani.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt