Jane’s Walk 2012: Ljubljana – Kino Šiška

Hodljivost in kreativnost

Nedelja, 6. maja 2012 ob 14h popoldne. Zbirno mesto je pred Centrom urbane kulture Kino Šiška. Sprehod organizira Inštitut za politike prostora, vodila pa ga bosta Aidan Cerar in Marko Peterlin.

Sprehod po Šiški se bo začel in končal pred Centrom urbane kulture Kino Šiška. Vzdolž Celovške ceste se bomo sprehodili do nekdanje Šišenske tržnice in naprej do Kreativne cone Šiška ter društva Smetumet. Obravali bomo odnos med hodljivostjo in privlačnostjo območja za kreativne dejavnosti, ogledali si bomo podrobnosti različnih vrst javnega prostora, od šolskega vhoda do obcestnega trga in stanovanjskih zelenih površin med bloki Na jami. Pogovarjali se bomo o kreativnem potencialu, ki se nabira v tem delu mesta in o manj znanih potencialih območja ter tudi o tem, kako se nove dejavnosti in ustvarjalci vpenjajo v lokalno okolje, v prostor in ljudi.

Zemljevid poti

DOGODKI

prenova - Štajn - DSC_0552

Skupnostne prakse v urejanju prostora: lokalne pobude in urbani razvoj

Ponedeljek, 24. avgusta 2015, od 10.00 do 14:00, Fakulteta za arhitekturo (predavalnica Galerija), Zoisova cesta 12, Ljubljana

Posvet in predstavitev druge številke publikacije Prostori sodelovanja

Inštitut za politike prostora ob izidu druge številke publikacije Prostori sodelovanja (http://prostorisodelovanja.si/) pripravlja posvet na temo skupnostnih praks v urejanju prostora. Ob tej priložnosti želimo na lokalne pobude in urbani razvoj pogledati s širše perspektive. Prav široka čez-kulturna primerjava različnih skupnostnih praks, ki so običajno vpete v zelo specifične zgodovinske, družbene, ekonomske, kulturne in institucionalne okvirje, lahko namreč odpre nove poglede na njihov pomen pri urejanju prostora ter uveljavljanju družbeno pravičnejšega in trajnostnega urbanega razvoja.

Primere skupnostnih praks v urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani želimo primerjati in vrednotiti glede na podobne primere na Dunaju v Avstriji in Seulu v Južni Koreji. Dunaj je širše znan po visoki kakovosti življenja, pri čemer igra pomembno vlogo družbeno angažirana mestna uprava, ki se med drugim dejavno odziva tudi na različne lokalne pobude. Poleg tega je Dunaj zaradi svoje geografske bližine, skupne zgodovine in nekaterih družbenih, kulturnih in institucionalnih podobnosti pogosto zgled tako pri urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani, kakor tudi glede nekaterih domačih lokalnih pobud.

Slovenija in Južna Koreja na drugi strani na videz nimata veliko skupnega. Vendar primerjava pokaže podobnosti, ki izvirajo iz njunega perifernega družbenega, gospodarskega in političnega položaja v preteklosti. Zaradi izključenosti civilne družbe iz procesov odločanja na nacionalni in lokalni ravni so se tako v Sloveniji kot Južni Koreji v zadnjih letih pojavile številne lokalne pobude, ki skušajo uveljaviti svoje interese in vplivati na urbani razvoj. Za razliko od slovenskih mest je Seul v zadnjih letih postal širše znan po uspešnem partnerstvu med mestno upravo in civilno družbo, kar se odraža v večji vključenosti lokalnih pobud v procese odločanja in upravljanja mesta.

Na posvetu želimo spoznati ozadje in položaj skupnostnih praks na Dunaju in Seulu, jih primerjati s stanjem v Sloveniji in Ljubljani in razmisliti o priložnostih, ki jih imajo skupnostne prakse za urbani razvoj.

Udeležba na posvetu je brezplačna, prijava ni potrebna.

Program posveta

Zbornik prispevkov s posveta

Več dogodkov
Napovednik Trajekt