Urejanje javnih zelenih površin na Konferenci komunalnega gospodarstva

13. 09. 2018

Maja Simoneti

Na osmi Konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku bo letos prvič na programu tudi tematski sklop “urejanje in čiščenje javnih površin”. Konferenčni program kaže, da je Zbornica komunalnega gospodarstva pod ta naslov umestila vsebine, ki se nanašajo na urejanje javnih zelenih površin (o naravi v mestu, ravnanju z drevesi, samooskrbi) in tokrat usmerila pozornost udeležencev na posebnosti te sicer zapostavljene komunalne dejavnosti. 

Urejene zelene površine so komunalna infrastruktura katere pomen se povečuje. Od tega, kako so urejene javne zelene površine, kje in kakšne so, je odvisno, kako zdravi so prebivalci in kako zdrava sta urbana narava in okolje, kako odporno je naselje na podnebne spremembe, kako prijetno je naselje za vsakdanje življenje in kako privlačno je za obiskovalce in nove investicije.

Urejanje javnih zelenih površin je komunalna dejavnost lokalnega pomena, zakon o varstvu okolja določa, da je sestavina obvezne lokalne gospodarske javne službe “urejanje in čiščenje javnih površin”. Slovenski sistem urejanja javnih zelenih površin je pomanjkljiv, urejanje javnih zelenih površin se v praksi zožuje na vzdrževanje, to pa je slabo povezano z drugimi fazami, to je z načrtovanjem, gradnjo, rabo in nadziranjem rabe ter prenovo. Za izvajanje javne službe urejanje javnih zelenih površin ne obstajajo enotna državna izhodišča kot so predpisi, pravilniki, priporočila ali standardne opredelitve del in nalog, čeprav je podobno kot za druge gospodarske javne službe priprava takih predpisov v zakonu predvidena (ZVO, 1993; ZVO-1, 2004) .

Vključitev “urejanja in čiščenja javnih površin”  na program letne strokovne konference komunalnega gospodarstva kaže, da se izvajalci dejavnosti in Zbornica komunalnega gospodarstva zavedajo izzivov, ki jih prinaša veliko zanimanje družbe za funkcije javnih zelenih površin. To je zelo dobro za strokovni razvoj dejavnosti, za celovito urejanje javnih zelenih površin v naših naseljih in nenazadnje za vse koristnike urejenih javnih zelenih površin.

Interes komunalnih služb in izvajalcev dejavnosti za strokovno razpravo o urejanju javnih zelenih površin in medsebojno sodelovanje je bilo možno zaznati že na prvem posvetu o izvajanju te gospodarske javne službe, ki sta ga Ministrstvo za okolje in prostor in Zbornica komunalnega gospodarstva organizirala  februarja 2017  v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in IPoP – Inštitut za politike prostora. Posvet v Ljubljani je bil pozimi lani namenjen razpravi o zakonodajnem okviru in o zagonu sodelovanja med zainteresiranimi akterji, udeležilo se ga je več kot 70 udeležencev, ki so se posebej ogreli med delavnicami in razpravo. Razlog za organizacijo posveta so bili problemi, ki so jih pri izvajanju te GJS takrat zaznavali občine, stroka, javnost in tudi pristojno ministrstvo.

Na konferenci v Podčetrtku bodo sicer zbrani prvi dan (20. septembra) prisluhnili splošnim strateškim temam in okrogli mizi “Komunalni standard in kakovost bivanja” na kateri bodo poleg županje občine kozje Milence Krajnc sodelovali dr. Mihael J. Toman, redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Pavel Gantar, urbani sociolog, politik in publicist, ter Arne Hodalič, fotograf, popotnik, novinar, potapljač in jamar. Drugi dan (21. septembra) bo delo potekalo v petih vzporednih sekcijah, ki bodo naslavljale vprašanja: ekonomski vidiki izvajanja javnih služb, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki in urejanje in čiščenje javnih površin.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt