Mesta mestom #6: Igraj se in se razvijaj

02. 08. 2018

Vključujoča prenova zelenih urbanih površin

Macerata, Italija
43.000 prebivalcev

otroška igrišča, prenova, zelene površine

Otroška igrišča na javnih zelenih površinah so osnovna infrastruktura za igro in gibanje otrok na prostem. Poleg tega so igrišča prostori, na katerih se prebivalci, uporabniki igrišč in spremljevalci otrok, spoznavajo med seboj in razvijajo sosedske vezi. Pri urejanju in vzdrževanju igrišč, ki nista zanemarljiv strošek v občinskem proračunu, mesta pogosto tožijo nad vandalizmom in neželenimi rabami. To je tudi eden od razlogov zato, da so pri nas vrtčevska in šolska igrišča ograjena, tudi zaklenjena in nedostopna za javno rabo. Strokovnjaki opozarjajo, da je v boju proti vandalizmu in neželenim rabam lahko zelo učinkovito vključujoče načrtovanje in vzpostavljanje neformalnega nadzora nad rabo, ki ga izvajajo prebivalci in uporabniki sami. V italijanskem mestu Macerata so z učinki vključujoče prenove otroških igrišč zelo zadovoljni.

V Macerati so najprej izvedli pilotni projekt v soseski Quartiere Pace, kjer stanuje veliko priseljencev, v območju pa je tudi veliko otrok, saj se v soseski nahajajo javni in zasebni vrtec ter osnovna in srednja šola. Po uspešnem preizkusu so nov pristop k urejanju še petkrat ponovili in tako skupaj prenovili šest otroških igrišč.

S prvo prenovo so želeli na novo določiti uporabnost zelene površine in igrišča, ki sta bila precej zapuščena in pogosto tarča vandalizma. Raziskovali so možnosti za soupravljanje zelene površine in načine, kako motivirati prebivalce, da bi delno sami prevzeli skrb za urejeno zeleno površino.


Foto: Les Friches

Mesto je želelo tudi, da se okrepi povezovalna funkcija zelene površine, da se izkoristi prostor za povezovanje prebivalcev in za izboljšanje socialne vključenosti. Prenovo so zato načrtovali in izvajali v tesnem sodelovanju s prebivalci in drugimi uporabniki tega prostora v soseski.

Proces prenove igrišča in razvoja njegove namembnosti je potekal skozi igre in pogovore o funkcijah tega prostora, v katerih so sodelovali prebivalci in uporabniki. Samo fizično prenovo so izvedli na šestih srečanjih, na katerih so udeleženci skupaj ustvarili igrišče, ki so ga zasnovali kot labirint. Najpomembnejši udeleženci v celotnem procesu so bili otroci, ki so jih glede na starost vključevali na različne načine.

Projekt sta strokovno podprli lokalni organizaciji; dialog s prebivalci in uporabniki je vodila nevladna organizacija Les Friches, fizično urejanje pa socialna zadruga Meridiana. Slednja je imela pomembno vlogo zlasti pri pripravi gradbišča, ki je moralo biti dovolj varno in primerno za vse sodelujoče, predvsem otroke.


Foto: Les Friches

Pristop k prenovi igrišča, ki so ga pilotno izvedli v soseski Quartiere Pace, je mesto potem ponovilo še pri ureditvi petih igrišč javnih vrtcev.

V samo fizično prenovo igrišč niso vložili veliko sredstev, saj je bil poudarek na naravnih materialih in ponovni uporabi predmetov in surovin, ki so jih imeli vrtci na razpolago. Ena od surovin je bilo na primer drevo na vrtčevskem dvorišču, ki ga je bilo treba podreti. S ponovno uporabo materialov so znižali tako okoljske kot finančne stroške.

Tekom prenove je bilo predvsem veliko možnosti za druženje in spoznavanje prebivalcev. Lokalne skupnosti so zato po prenovi postale veliko bolj trdne, tveganje za socialno izključenost pa je s tem manjše. Proces prenove je imel tudi pomembne vzgojne učinke, otroci so pridobili uporabno znanje pri urejanju igrišča in se naučil spoštljivega odnosa do okolja ter se bolj povezali s svojim lokalnim okoljem.

Mesto je z vključujočim pristopom k prenovi igrišč na javnih zelenih površinah zelo zadovoljno in prepričano v številne pozitivne učinke. Urejanje igrišč ob vrtcih, ki so javno dostopna, v sodelovanju z uporabniki, se je izkazalo za dobro varovalo pred vandalizmom. Sodelujoči v procesu prenove namreč čutijo povezanost z igriščem in zelenimi površinami, ker so k njihovi ureditvi sami prispevali. Zaradi tega tudi bolj aktivno prevzemajo skrb in odgovornost za tako urejene prostore in k skrbnemu ravnanju pozivajo druge uporabnike.


Foto: Les Friches

Prednosti:
Tudi z minimalnim finančnim vložkom v fizično prenovo je lahko prenova igrišč in zelenih površin zelo učinkovita.
Z vključevanjem prebivalcev v prenovo se koristi prenove razširijo in povečajo; iz fizičnega okolja tudi na družbeno, iz faze prenove tudi v fazo vzdrževanja.

Slabosti:
Obstaja nevarnost, da bi mesto skrb in vzdrževanje popolnoma preložilo na prebivalce.

Nauk:
Vključevanje prebivalcev v prenovo igrišč in zelenih površin prispeva k bolj vsestransko učinkovitemu in trajnostnemu urejanju teh površin.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj (link is external).

Naslovna fotografija: Mesto Macerata

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt