Dobre prakse trajnostne mobilnosti iz Mislinje, Slovenj Gradca in Velenja

29. 05. 2018

Spoznaj mojo dobro prakso: trajnostna mobilnost

Včeraj, 28. maja, je v Velenju potekal študijski obisk Spoznaj mojo dobro prakso: trajnostna mobilnost. Udeleženci, povečini z občin, so spoznali dobre prakse, s katerimi v regiji spodbujajo pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prometa.

Zbrane je pozdravil Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, ki podpira projekt Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT. Povedal je, da si ministrstvo, glede na svoje pristojnosti na področju prostora, prizadeva za trajnostno mobilnost, ki je pot do mest in naselij, v katerih je prijetno živeti.

Marko Peterlin, ki je tudi moderiral dogodek, je uvodoma predstavil projekt Aktivno v šolo, v okviru katerega IPoP podpira osnovne šole pri spodbujanju pešačenja in kolesarjenja v šolo s Pešbusom in Bicivlakom.

Marija Tašič, z Osnovne šole Mislinja, je predstavila njihovo izkušnjo z izvajanjem Pešbusa in Bicivlaka. Spremljano pot v šolo so v Mislinji organizirali v izjemno kratkem času ter spremljanje izvedli z minimalnimi sredstvi. Akcija je izjemno uspešna, trenutno zaključujejo s spomladansko izvedbo Pešbusa.

Aljoša Krivec, z Mestne občine Slovenj Gradec, je predstavil celo paleto ukrepov, ki jih v Slovenj Gradcu izvajajo že več kot desetletje v prizadevanjih za bolj trajnostno mobilnost občanov. Med drugim so s pravilnikom o šolskih prevozih močno zmanjšali stroške šolskih prevozov, s privarčevanim denarjem pa financirajo nekatere mehke in infrastrukturne ukrepe za več hoje in kolesarjenja v mestu. Za več javnih ustanov so pripravili mobilnostne oziroma potovalne načrte. Tega pripravljajo tudi za bolnišnico, ki je pomemben generator prometa v mestu. Kolesarjenje v mestu spodbujajo predvsem z mehkimi ukrepi, kot so S kolesom v mesto, Kolesarske rajže in Nedelja brez avtomobila.

Katarina Ostruh, gostiteljica z Mestna občina Velenje, je predstavila prizadevanja občine za mobilnost, neodvisno od avtomobila, ki jih podpirajo tudi z več evropskimi projekti. Pred leti so zagnali izposojo mestnih koles Bicy, ki je za občane brezplačna, prav tako je za občane brezplačen mestni avtobusni prevoz, z Lokalcem.

Špela Šeliga je predstavila sistem za izposojo koles. Sistem Bicy – stebričke, na katere se kolesa priklenejo, prilagoditev koles in potrebno programje – so razvili lokalno, v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, tako da so pri širjenju mreže postaj, upravljanju in vzdrževanju popolnoma neodvisni. Sistem trenutno obsega več kot 70 koles, prenašanje koles s postaje na postajo in vzdrževanje poteka lokalno, opravljata ga dve osebi, zaposleni na Zavodu za turizem Šaleške doline. Mreža postaj pa je razširjena tudi v sosednji Šoštanj. Sistem uporablja več kot 10 % prebivalcev, kar je v primerjavi z podobnimi sistemi v drugih mestih izjemno dobra pokritost.

Mestni avtobus Lokalc obsega 5 prog, na katerih se dnevne prepelje okrog 1300 potnikov. V času konic vozi avtobus na 15 minut, sicer pa na 30 minut.

Obe velenjski praksi smo udeleženci tudi preizkusili. Del udeležencev se je po mestu zapeljal s kolesom, del pa z avtobusom. Po poti smo si ogledali še nekaj ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot so ureditev promenade in namestitev naprav, ki ob višjih temperaturah pršijo vodo.

Naslednja možnost za spoznavanje dobrih praks na terenu bo avgusta, ko se bomo odpravili na Reko.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt