Mesta mestom #3: Participatorni proračun v Cascaisu

30. 04. 2018

Model za krepitev participacije prebivalcev in spodbujanje participativne demokracije

Cascais, Portugalska
206.479 prebivalcev

participatorni proračun, participacija, upravljanje mest

Državljanska pasivnost in odtujenost prebivalcev od procesov odločanja je razširjen problem tudi pri nas. Medtem ko so države manj fleksibilne in se težje pravočasno odzovejo na nizko nezaupanje državljanov v institucije, so mesta in lokalne skupnosti bližje ljudem in lažje v krajšem času vzpostavijo zaupanje prebivalcev do uprave in političnih predstavnikov mesta. Vključevanje prebivalcev v odločanje o porabi občinskega denarja je eden od prijemov, ki ga uvaja vse več občin tudi pri nas. Prebivalci si želijo biti bolj neposredno vpeti v procese odločanja in radi sodelujejo, če vidijo, da so njihovi predlogi tudi upoštevani. Participatornega proračuna so se pred šestimi leti lotili tudi v Cascaisu na Portugalskem.

V Cascaisu se kar 60 % prebivalstva ni udeleževalo volitev, zaznati je bilo veliko vrzel med politikami in politiki ter prebivalci. Mesto se je odločilo prebivalce približati odločanju in leta 2011 uvedlo participatorni proračun. Metodologija, ki jo uporabljajo, je cenovno ugodna, pravno zavezujoča, z dvema cikloma (odločanje in izvajanje), ter vključuje prebivalce vse od predstavitve ideje do odprtja projekta.

Delež, ki ga Cascais razporedi z mehanizmom participatornega proračuna, zdaj znaša okrog 20 % investicijskega dela proračuna. Za projekte, ki so bili izglasovani letos, bodo skupaj namenili 6,1 milijona evrov. Po deležu proračuna, o katerem lahko prebivalci odločajo neposredno, je tako med najvišjimi v Evropi.

Prebivalci imajo priložnost svoje predloge predstaviti na enem od devetih srečanj prebivalcev, ki potekajo v devetih mestnih četrtih. Na srečanjih lahko sodelujejo prebivalci Cascaisa, študentje ali zaposleni v mestu. Udeleženci sedijo v omizjih po sedem do devet ljudi in najprej izglasujejo najboljša predloga v svojem omizju, nato so ti predlogi predstavljeni celotnemu srečanju, ki ponovno glasuje. Vsak udeleženec lahko podpre dva predloga. Število tako potrjenih predlogov se spreminja glede na število udeležencev srečanja, več kot je udeležencev, več projektov lahko potrdijo za uvrstitev na glavno glasovanje.

Predloge je mogoče podati tudi prek spleta, kjer se zanje prav tako glasuje. Dva projekta z največ glasovi sta uvrščena neposredno v tehnični pregled. Tudi ta dva predloga je treba predstaviti na javnem srečanju, čeprav se o njima tam ne glasuje.

Po tehničnem pregledu je predlog uvrščen na končno glasovanje. Projekti so lahko veliki največ 300.000 evrov in morajo biti uresničeni v treh letih. Glasovanje poteka s pošiljanjem SMS elektronskih sporočil, občani pa lahko glasujejo za ali proti predlaganim projektom.

Preden predlog sprejmejo in ga začnejo uresničevati, mesto določi »upravljalca«, torej kdo bo projekt, na primer intervencijo v prostoru, kot je klopca, vzdrževal, potem ko bo ta zaživela.

Doslej je bilo skupaj v glasovanje poslanih 232 predlogov, izglasovanih pa 115 projektov. Udeležba prebivalcev v procesu iz leta v leto narašča. Samo na srečanjih, kjer lahko prebivalci predstavijo svoje predloge, je doslej sodelovalo več kot 5000 udeležencev. Prav tako narašča število volivcev. Leta 2011 je glasovalo 6903, leta 2017 pa 75.357 ljudi.

V Cascaisu so z neposrednimi rezultati pa tudi dolgoročnimi učinki participatornega proračuna zadovoljni, saj zaznavajo okrepljeno zaupanje v mestno upravo in politično vodstvo ter večjo angažiranost prebivalcev v svojih lokalnih okoljih. Prepričani so, da zdaj izvedejo več projektov, ki odgovarjajo na dejanske potrebe prebivalcev. O tem pričajo tudi podatki o zadovoljstvu, saj je kar 90,4 % (2016) prebivalcev s participativnim proračunom zadovoljnih. Uspešnost modela so prepoznala tudi druga mesta, zlasti portugalska, in ga prenesla v svoja okolja.

Prednosti:
Enostaven način glasovanja.

Slabosti:
Predstavitev predlogov na srečanjih občanov je lahko za nekatere občane ovira.

Nauk:
Pomembno je zagotoviti upravljanje in trajnost izvedenih projektov.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Fotografije: Mesto Cascais

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt