URBACT: Prenosna omrežja iščejo partnerje

24. 04. 2018

Če bi radi katero od dobrih praks prenesli v svoje lokalno okolje, izpolnite vprašalnik in ga do 7. maja 2018 pošljite vodilnemu partnerju.

Potem ko je nadzorni odbor programa URBACT potrdil 25 prenosnih omrežij, so ta začela s polletnim obdobjem, v katerem morajo natančneje oblikovati načrt prenosa dobre prakse ter dokončno izoblikovati partnerstvo.

Je moje mesto upravičen kandidat?

Preden začnete izpolnjevati vprašalnik, preberite pravila za sestavo partnerstva.

Število partnerjev v prenosnem omrežju

Prenosna omrežja so zdaj, v prvi fazi, sestavljena iz treh partnerjev – mesta z dobro prakso in dveh partnerskih mest. Zdaj iščejo partnerje za nadaljevanje projekta v drugi fazi, ki bo trajala dve leti. Za drugo fazo mora partnerstvo sestavljati najmanj 5 in največ 8 partnerskih mest.

Parterji, ki niso mesta/občine

Ne glede na število partnerjev sta lahko v končnem partnerstvu največ 2 partnerja, ki nista mesto (v Sloveniji kot mesta štejejo vse slovenske občine) in morata biti lokalni agenciji.

Lokalne agencije so definirane kot javne ali poljavne organizacije, ki jih ustanovi občina, ter so v delni ali popolni lasti občine. Prav tako morajo biti lokalne agencije odgovorne za oblikovanje in izvajanje specifičnih politik (gospodarski razvoj, oskrba z energijo, zdravstvene storitve, transport itd.).

Pomembno je poudariti, da provincialne, regionalne in nacionalne uprave kot tudi univerze in raziskovalni centri niso upravičeni partnerji. Lahko pa sodelujejo s prenosnimi omrežji kot člani URBACT lokalne skupine, ki jih bodo posamezni partnerji organizirali na lokalni ravni.

Mesta/občine

Večina partnerjev v omrežju mora biti mest, ne glede na njihovo velikost. V Sloveniji so upravičeni partnerji v tej kategoriji vse občine.

Ravnotežje med razvitimi in manj razvitimi partnerji

Zaključena partnerstva morajo vključevati:

– najmanj 2 partnerja iz manj razvitih regij, če je končno število partnerjev 5;
– najmanj 3 partnerje iz manj razvitih regij, če je končno število partnerjev 6 ali 7;
– najmanj 4 partnerje iz manj razvitih regij, če je končno število partnerjev 8.

V Sloveniji so partnerji iz manj razvitih regij vse občine iz Vzhodne kohezijske regije.

28 držav članic EU

Glavni upravičenci prenosnih omrežij so mesta iz 28 držav članic ter iz Norveške in Švice. V vsakem prenosnem omrežju morajo biti partnerji iz različnih držav. Kar pomeni, da je v vsakem omrežju lahko samo en partner iz posamezne države.

Število prenosnih omrežij, v katerih lahko sodelujejo mesta

Mesto z dobro prakso ne sme biti vodilni partner več kot enega projekta/omrežja tega razpisa. Lahko pa sodeluje kot prenosno mesto/partner v prenosnem omrežju. Tudi če mesto z dobro prakso ni vodilni partner omrežja, lahko sodeluje kot prenosno mesto v omrežju.

Na kratko, upravičeno omrežje:

– mora biti sestavljeno iz najmanj 5 in največ 8 partnerjev,

– mora vključevati mesto z dobro prakso kot vodilnega partnerja,

– ne sme vključevati več kot 2 partnerjev, ki nista mesti/občini, kot je definirano zgoraj,

– mora biti sestavljeno iz partnerjev, ki prihajajo iz različnih držav članic/partneric.

Zakaj sodelovati?

Sodelovanje v omrežju pomeni možnost za prenos konkretne dobre prakse iz vodilnega partnerskega mesta v domače okolje.

Slovenske občine in mesta pozivamo, da se pridružijo partnerstvom. Zainteresirani lahko za pomoč kontaktirajo tudi Nacionalno URBACT točko (petra.ockerl@ipop.si). Pomagali vam bomo pri iskanju dobre prakse, ki vam ustreza, in vzpostavljanju stika z vodilnim partnerjem prenosnega omrežja.

Prenosna omrežja, ki še iščejo partnerje, so objavljena na tej povezavi.

 

Več o dobrih praksah, ki se bodo prenašala znotraj omrežij, na tej povezavi.

Rok za izraz interesa za sodelovanje v omrežju, če ni navedeno drugače, je 7. maj 2018.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt