Trdoživa soseska

18. 04. 2018

Aidan Cerar

Rotterdam je eno najpomembnejših pristaniških mest v Evropi in pristanišče je v njegovi zgodovini predstavljalo veliko število delovnih mest. Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se število zaposlitev v pristanišču hitro zmanjšuje, s tem pa narašča brezposelnost v mestu. Množica svetovnih mest se srečuje s podobnimi izzivi, zaradi katerih se razkorak med visoko izobraženo, digitalno pismeno in hitro zaposljivo populacijo in tistimi, ki so zaradi umika ali avtomatizacije industrije ostali brez službe, se povečuje. Rotterdam išče odgovore na te, sicer globalne izzive, na lokalni ravni – znotraj sosesk.

Na zaključnem srečanju URBACT omrežja Resilience Matters so v Rotterdamu predstavili projekte mest, ki so bila dejavna v tem omrežju. Najbolj so – tudi zaradi tega, ker si jih je bilo moč ogledati v živo – izstopali primeri iz Rotterdama, med njimi soseska Afrikaanderwijk, ki je nekakšen laboratorij novega urbanega razvoja (ang. urban lab).

Pri krepitvi odpornosti soseske Afrikaaanderwijk so izhajali iz potencialov in virov, ki so bili v soseski že prisotni – te so vnesli na zemljevid in začeli spodbujati njihov razvoj v smeri ustanavljanja novih sodelovanj, praks in delovnih mest znotraj soseske. Skrb za zelene površine v soseski so na primer prevzeli brezposelni prebivalci. Pobiranje odpadkov, ki ostanejo za večjo lokalno tržnico, ki v sosesko dvakrat na teden privabi obiskovalce iz drugih delov mest, je prevzela lokalna zadruga, ki prav tako povezuje prebivalce soseske. Zaradi izredne etnične raznolikosti je v soseski mogoče najti množico različnih kuhinj. Toda dobri kuharji svojega znanja doslej niso mogli tržiti, saj niso imeli dostopa do pravih kuhinjskih prostorov. Mesto jim je omogočilo uporabo neizkoriščene profesionalne kuhinje v soseski, kasneje pa so ustanovili svojo catering agencijo. Podobno kot v primeru neizkoriščene kuhinje ravna mesto tudi z mnogimi drugimi praznimi prostori v drugih delih mesta. Uporabljajo jih lokalna združenja in zadruge, ki temeljijo na lokalnih potencialih in priložnostih.

Z bolj aktivnim vključevanjem lokalne skupnosti so vsi zelo zadovoljni. Nov način delovanja omogoča, da več denarja ostane v soseski in da se število delovnih mest na ravni soseske poveča. Hkrati se tako vzpostavljajo nova sodelovanja znotraj soseske, gradi se socialni kapital, ljudje se bolje poznajo, in oblikujejo se novi načini sodelovanja in solidarnosti. Rezultati dela so dobri. Pri vzdrževanju lokalnih zelenih površin so lokalni prebivalci bolj skrbni. Prvič gre za prostore, ki jih uporabljajo tudi sami, drugič pa jih pritožbe čez urejenost površin zelo hitro dosežejo. Catering agencija je finančno samostojna in vzdržna.

Pri vsem tem je pomembno, da mestna uprava spreminja svojo vlogo in postaja koordinator, povezovalec in spodbujevalec pobud in priložnosti, ki izhajajo iz soseske same.

Zaradi naslova Resilience Matters bi lahko pričakovali, da bo večji del pozornosti namenjen infrastrukturi in projektom, ki omogoča zmanjšanje porabe naravnih virov, vendar je bil pomemben del srečanja namenjen družbenim vidikom odpornosti in novim načinom organizacije na ravni soseske, katerih rezultat je večja odpornost soseske na morebitne ekonomske šoke. Predvsem je bilo govora o potencialu, ki ga v mestih predstavljajo lokalne skupnosti in novi načini sodelovanja znotraj skupnosti na eni strani in novi načini sodelovanja med skupnostmi in mestnimi upravami na drugi. Čeprav za resilient city slovenskega prevoda še nimamo, je zelo pomembno, da se s prevodom ne izgubi poudarek na potencialu mehkih pristopov k zagotavljanju odpornosti, tj. novih načinov samoorganizacije lokalnih skupnosti in mobilizacije lokalnih virov za inovativne lokalne projekte.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt