Trdoživa soseska

18. 04. 2018

Aidan Cerar

Rotterdam je eno najpomembnejših pristaniških mest v Evropi in pristanišče je v njegovi zgodovini predstavljalo veliko število delovnih mest. Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se število zaposlitev v pristanišču hitro zmanjšuje, s tem pa narašča brezposelnost v mestu. Množica svetovnih mest se srečuje s podobnimi izzivi, zaradi katerih se razkorak med visoko izobraženo, digitalno pismeno in hitro zaposljivo populacijo in tistimi, ki so zaradi umika ali avtomatizacije industrije ostali brez službe, se povečuje. Rotterdam išče odgovore na te, sicer globalne izzive, na lokalni ravni – znotraj sosesk.

Na zaključnem srečanju URBACT omrežja Resilience Matters so v Rotterdamu predstavili projekte mest, ki so bila dejavna v tem omrežju. Najbolj so – tudi zaradi tega, ker si jih je bilo moč ogledati v živo – izstopali primeri iz Rotterdama, med njimi soseska Afrikaanderwijk, ki je nekakšen laboratorij novega urbanega razvoja (ang. urban lab).

Pri krepitvi odpornosti soseske Afrikaaanderwijk so izhajali iz potencialov in virov, ki so bili v soseski že prisotni – te so vnesli na zemljevid in začeli spodbujati njihov razvoj v smeri ustanavljanja novih sodelovanj, praks in delovnih mest znotraj soseske. Skrb za zelene površine v soseski so na primer prevzeli brezposelni prebivalci. Pobiranje odpadkov, ki ostanejo za večjo lokalno tržnico, ki v sosesko dvakrat na teden privabi obiskovalce iz drugih delov mest, je prevzela lokalna zadruga, ki prav tako povezuje prebivalce soseske. Zaradi izredne etnične raznolikosti je v soseski mogoče najti množico različnih kuhinj. Toda dobri kuharji svojega znanja doslej niso mogli tržiti, saj niso imeli dostopa do pravih kuhinjskih prostorov. Mesto jim je omogočilo uporabo neizkoriščene profesionalne kuhinje v soseski, kasneje pa so ustanovili svojo catering agencijo. Podobno kot v primeru neizkoriščene kuhinje ravna mesto tudi z mnogimi drugimi praznimi prostori v drugih delih mesta. Uporabljajo jih lokalna združenja in zadruge, ki temeljijo na lokalnih potencialih in priložnostih.

Z bolj aktivnim vključevanjem lokalne skupnosti so vsi zelo zadovoljni. Nov način delovanja omogoča, da več denarja ostane v soseski in da se število delovnih mest na ravni soseske poveča. Hkrati se tako vzpostavljajo nova sodelovanja znotraj soseske, gradi se socialni kapital, ljudje se bolje poznajo, in oblikujejo se novi načini sodelovanja in solidarnosti. Rezultati dela so dobri. Pri vzdrževanju lokalnih zelenih površin so lokalni prebivalci bolj skrbni. Prvič gre za prostore, ki jih uporabljajo tudi sami, drugič pa jih pritožbe čez urejenost površin zelo hitro dosežejo. Catering agencija je finančno samostojna in vzdržna.

Pri vsem tem je pomembno, da mestna uprava spreminja svojo vlogo in postaja koordinator, povezovalec in spodbujevalec pobud in priložnosti, ki izhajajo iz soseske same.

Zaradi naslova Resilience Matters bi lahko pričakovali, da bo večji del pozornosti namenjen infrastrukturi in projektom, ki omogoča zmanjšanje porabe naravnih virov, vendar je bil pomemben del srečanja namenjen družbenim vidikom odpornosti in novim načinom organizacije na ravni soseske, katerih rezultat je večja odpornost soseske na morebitne ekonomske šoke. Predvsem je bilo govora o potencialu, ki ga v mestih predstavljajo lokalne skupnosti in novi načini sodelovanja znotraj skupnosti na eni strani in novi načini sodelovanja med skupnostmi in mestnimi upravami na drugi. Čeprav za resilient city slovenskega prevoda še nimamo, je zelo pomembno, da se s prevodom ne izgubi poudarek na potencialu mehkih pristopov k zagotavljanju odpornosti, tj. novih načinov samoorganizacije lokalnih skupnosti in mobilizacije lokalnih virov za inovativne lokalne projekte.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt