Kako izkoristiti potencial javnega naročanja za lokalni razvoj

07. 04. 2018

Javno naročanje je postopek, ki ga občine in druge institucije uporabljajo za nakup blaga in storitev in ki se je po dosedanji praksi izvajal predvsem na podlagi cene. To pomeni, da je bila izbrana ponudba z najcenejšim produktom ali storitvijo, kar pa ne zagotavlja niti kakovosti niti učinkovitosti izbrane ponudbe. V zadnjih dveh letih je URBACT omrežje Procure poskušalo izboljšati način izvajanja javnega naročanja v 11 evropskih mestih.

Poskušali smo spremeniti način izvajanja javnih naročil tako, da bi kraji, občine in institucije dajali poudarek drugim dejavnikom. Zanimalo nas je, kako v postopke naročanja umestiti dejavnik kakovosti in še zlasti, kako javno naročanje uporabiti kot vzvod za reševanje gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov.

Da bi omogočili upoštevanje teh širših dejavnikov v postopkih javnega naročanja, spodbujamo razumevanje javnega naročanja kot cikla. To pomeni, da javno naročilo ni samo odločitev, ki vodi v porabo sredstev, ampak je neločljivo povezano s širšo strategijo, z oblikovanjem in razvojem blaga in storitev ter spremljanjem širših učinkov.

O ciklu javnega naročanja smo razmišljali v šestih korakih, pri vsakem od njih bi morale občine razmišljati o širših dejavnikih. (S pristopi, ki se jih loteva Procure, se krepijo viri v določenih lokalnih okoljih, zato je v nadaljevanju govora o »krajih«.)

1. korak: Pregled nad porabo

Najprej morajo kraji razumeti, kako njihovi postopki javnega naročanja potekajo in kam gre njihova poraba – potrebujejo posnetek izhodiščnega stanja o tem, kam gredo sredstva v geografskem smislu, v sektorskem smislu in glede na tip organizacije, kot je MSP. Brez teh izhodiščnih informacij, kraji ne vedo, kje so možnosti za spremembe postopkov in praks ter posledično povečanje širšega (gospodarskega, družbenega in okoljskega) vpliva javnega naročanja.

2. korak: Identifikacija želenih učinkov

Kraji morajo vedeti, k reševanju katerih problemov naj javno naročanje prispeva. Zato potrebujejo dokument, v katerem so natančno določeni želeni učinki, kot so: zmanjšanje brezposelnosti, izboljšanje veščin, podpiranje prostovoljskega in javnega sektorja. Zato mora obstajati politična in strateška podpora, ki omogoča, da se ti učinki vgradijo v strategijo javnega naročanja in povežejo z izvajanjem naročil.

3. korak: Povezovanje učinkov z oblikovanjem blaga in storitev

Ko oblikujejo blago in storitve, morajo kraji razmisliti, kakšne širši vpliv lahko imajo. To se mora zgoditi veliko pred pripravo samega naročila. Na primer, ko se pripravlja nov gradbeni projekt, morajo tisti, ki ga načrtujejo, razmisliti, ali lahko projekt prispeva npr. k ustvarjanju novih delovnih mest ali pripravništev. Prav tako se morajo odločiti, kolikšen delež odločitve o naročilu bo odvisen od teh dejavnikov, npr. 10 %.

4. korak: Postavljanje vprašanj o širšem vplivu

Kraji morajo vključiti vprašanja o širšem vplivu v razpisno dokumentacijo. Potencialne ponudnike morajo vprašati »koliko delovnih mest bodo ustvarili« ali »na kakšen način bodo podprli prostovoljski in javni sektor« in »ali imajo strategijo omejevanja vplivov na okolje«. To bo spodbudilo ponudnike, da v procesu priprave naročila predstavijo, kako bodo prispevali k doseganju teh učinkov.

5. korak: Evalvacija širših vplivov

Kraji morajo oceniti ponudbe upoštevajoč odgovore na vprašanja o širših vplivih. Obstajajo trije načini izvedbe – kvantitativen, npr. število delovnih mest, ki jih bo zagotovil ponudnik; kvalitativen – npr. načini podpore prostovoljskemu in javnemu sektorju; ter izločilni način z da ali ne, npr. ima ponudnik strategijo omejevanja vplivov na okolje ali ne. Tako kriteriji ocenjevanja vključujejo ceno in kakovost.

6. korak: Spremljanje dosežkov širših vplivov in izvajanja

Učinki, ki jih zagotavljajo ponudniki, morajo biti vključeni v pogodbene pogoje. Spremljanje učinkov mora upoštevati vsakega od zgoraj naštetih sestavnih delov postopka javnega naročanja – kraji morajo razmisliti o tem, kako bodo merili širši vpliv ponudnikov in to podrobno zapisati v dokument, v katerem so zapisani želeni učinki. Toda spremljanje se lahko začne šele z začetkom izvajanja pogodbe. Obstajata dva glavna načina za spremljanje vpliva. Eden je z analizo o povečanju deleža porabe v lokalni ekonomiji, z analizo porabe in z anketo na vzorcu ponudnikov o posameznih vplivih. Drugi način je, da se naroči spremljanje širših učinkov, ki se izvaja mesečno, polletno ali letno.

Javno naročanje postaja vse bolj prepoznano kot način doseganja širših gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov po vsej Evropi. Če želijo izkoristiti potencial javnega naročanja, morajo kraji zgornje korake uporabiti v svoji strategiji javnega naročanja in v vsakem javnem naročilu, ki ga izvedejo.

 

Izvirni članek v angleščini na URBACT Blog: Matthew Jackson, Procurement is a Cycle

Fotografija: CLES

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dobre prakse in sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

13. marec 2018, 14.00–16.00, Stara lekarna Pretorske palače, Koper

Slovenske lokalne skupnosti so se v luči izvajanja sprejetih Celostnih prometnih strategij in v vse močnejši želji zagotoviti dobre pogoje za trajnostno mobilnost, izboljšati kakovost javnega prostora in zraka v mestih lotile uvajanja številnih ukrepov urejanja prometa. Večinoma gre za spremembe, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, saj poskušajo spremeniti njihove vedenjske vzorce in navade.

Pri tem se vse pogosteje postavlja vprašanje, katere ukrepe uvesti in kako z njimi seznaniti prebivalce, da jih bodo ti dobro sprejeli, in bodo spremembe uspešne, zato vas vabimo na pogovor o dobrih praksah urejanja prometa in uspešnih pristopih sodelovanja z javnostjo.

Pogovarjali se bomo tako o različnih ukrepih in politikah urejanja prometa kot o sodelovanju z javnostjo kot pomembni sestavini vseh vrst ukrepov. Izhajali bomo iz izkušenj in znanja, ki smo jih v preteklih letih zbrali na IPoP in jih predstavili v treh nedavno objavljenih publikacijah:

– Politike prostora – O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

– Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora in

– Mesta mestom – Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z urejanjem prometa v svoji občini, pa drugi zainteresirani javnosti. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do petka, 9. 3. 2018, s prijavo na tej povezavi.

 

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

 

Foto: Tobias Hase

Več dogodkov
Napovednik Trajekt