Aktivno v šolo s Pešbusom in Bicivlakom

30. 03. 2018

Aktivni prihodi v šolo so pomembni, saj zadostijo minimalni potrebi otrok po gibanju, povečujejo njihov samostojnost in koncentracijo pri pouku hkrati pa dajo otrokom možnost druženja z vrstniki, kar v današnjem času ni zanemarljivo.

V tujini je razširjena navada, da odrasli organizirano spremljajo otroke do šole peš po vnaprej začrtanih poteh in po stalnem urniku. Tak način skupne hoje v šolo smo pri nas imenovali Pešbus, vožnjo s kolesi pa Bicivlak. Obe aktivnosti s podporo Ministrstva za zdravje in v sodelovanju z različnimi partnerji izvajamo v določenih terminih spomladi in jeseni že od leta 2015, v Novem mestu pa Pešbus izvajajo skozi vse šolsko leto.

Z željo, da ima v letu 2018 čim več osnovnošolskih otrok možnost prihoda v šolo s Pešbusom ali Bicivlakom, smo to pomlad brezplačna usposabljanja za izvajanje spremljane poti v šolo izvedli kar na treh različnih lokacijah: v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Skupno se jih je udeležilo 51 predstavnikov šol in občin, od tega 18 predstavnikov občin in 29 predstavnikov šol (od tega kar 2 ravnatelja) poleg tega pa še trije predstavniki nevladnih organizacij in en starš. Opremili smo jih z vsemi potrebnimi informacijami za uspešno izvedbo ter gradivi.

Z vami delimo nekaj vtisov z ljubljanskega usposabljanja.

Andrej Flis iz Občine Laško se je udeležil usposabljanja, ker si želi organizacije izvedb lotiti na sistematičen način. »Želim se seznaniti z vsemi koraki organizacije spremljane poti v šolo, da bom lažje skoordiniral delo ter pojasnil vodstvu šole, kako se lotiti organizacije, da bo delo potekalo po smiselnih korakih. Ne želim, da se delo začne na napačnem koncu in za napake ugotovi šele potem, ko je že prepozno.«

Bojana Lukan Občine Bled vidi Pešbus tudi kot odgovor na pritiske javnosti, da se uredi čim več postajališč za brezplačne šolske prevoze. Javnosti je potrebno pokazati, da se da stvari urediti tudi drugače. »Potrebno se je oddaljiti od mišljenja, ko vsak gleda samo na to, kako bo v čim krajšem možnem času prišel iz enega na drug konec, zanemarjamo pa prvobiten stik z okolico,« še dodaja.

Sergeja Javornik iz Občine Šmarje pri Jelšah vidi Pešbus tudi kot način promoviranja uporabe nove infrastrukture za pešce in kolesarje. »V Šmarju pri Jelšah gradimo nov nadhod, ki bo povezal bivanjski del naselja s hribom, kjer so osnovna šola, vrtec in pokopališče. Nadhod bo primerne tako za pešce, kolesarje, kot tudi za vse uporabnike vozičkov, in želimo prebivalce vzpodbuditi k uporabi te nove pridobitve. Pešbus nameravamo izvajali že v spomladanskem terminu, ko je načrtovana otvoritev nadhoda.«

Na usposabljanju sta bili prisotni tudi Tatiana Willenpart in Maja Kovše, mami otrok, ki obiskujejo OŠ Mirana Jarca v Ljubljani. Povabilu ste se odzvali na pobudo ravnateljice. »Pešbus na naši šoli že obstaja v neformalni obliki, starši in otroci sami med sabo komuniciramo in se dogovarjamo, če bi pa to označili kot Pešbus z vsemi plakati in postajami, bi se pešačenju priključilo več otrok, s čimer bi dodatno zmanjšali število avtomobilov v okolici šole in posledično povečali varnost. Trenutno je zjutraj med 8:00 in 8:20 pred šolo pravi kaos,« sta povedali.

Predstavnici učiteljev na izobraževanju, Nina Kocjan iz OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani ter Mojca Mezeg Drmota iz OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas sta obe prišli na usposabljanje na pobudo ravnateljev. Na obeh šolah razmišljajo o organizaciji spremljane poti v šolo zaradi prekomernega števila otrok, ki se v šolo vozijo s šolskimi avtobusi ter kombiji, ali pa jih v šolo pripeljejo starši. »Na šolo smo dobili povabilo in ravnatelj mi je predlagal, da se usposabljanja udeležim. Največji problem imamo z avtobusnimi prevozi, ker jih je preveč. Preveč otrok se v šolo vozi, namesto da bi prišli peš in s kolesom. To je povezano tudi z varnostjo, saj je potrebno prečkati eno izmed zelo prometnih cest. Pešbus se mi zdi primerna rešitev za naš šolski okoliš, saj so razdalje dovolj kratke, da se jih da premostiti peš«, je povedala Nina Kocjan.

Usposabljanja smo organizirali v okviru programa Aktivno v šolo, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

 

Foto: Lea Benčina

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt