Zakaj sploh prenavljati mestna središča?

28. 03. 2018

V San Dona Di Piave se je prejšnji teden na zadnjem sestanku URBACT omrežja CityCentreDoctor srečalo vseh deset partnerskih mest. Med sodelujočimi so bili tudi predstavniki slovenskega partnerja, Občine Idrija.

CityCentreDoctor je omrežje manjših evropskih mest, večina jih ima manj kot 50.000 prebivalcev. Partnerska mesta so pod strokovnim vodstvom Wessela Badenhorsta in v sodelovanju z lokalnimi deležniki zadnji dve leti razvijala akcijske načrte za prenovo mestnih jeder ter testirala nove pristope v obliki beta ukrepov (beta actions), kot so začasne intervencije v obliki otroških in športnih igrišč na trgih, poslikav fasad, božičnih sejmov in festivalov hrane.

Vsa partnerska mesta se soočajo z neke vrste nazadovanjem, naj bo to izseljevanje mladih in staranje populacije, premagovanje posledic zaprtja industrijskih obratov ali vse manj lokalnih prodajalcev in obrtnikov. Ne glede na gospodarske in demografske kazalce pa je vsem mestom skupno prazno mestno središče. Mestno jedro s praznimi lokali in prodajnimi površinami, praznimi trgi na eni strani in avtomobilov polnimi ulicami (ki bi lahko bile prijetne nakupovalne promenade) na drugi. Nikjer nobenih ljudi.

Tu in tam prebivalci še zaidejo v mestno jedro, ko morajo po opravkih, na pošto ali banko, potem pa ga zapustijo. V mestnem središču ne preživljajo prostega časa, saj ga ne dojemajo kot kraja, kjer bi se bilo prijetno zadrževati.

Poraja se vprašanje, zakaj bi sploh prenavljali mestna središča, če jih nihče ne potrebuje, ljudje pač raje nakupujejo v nakupovalnih centrih in svoje potrebe opravljajo drugje.

Prostor za javno življenje

Skupni problem, ki ga zaznavajo mestni uslužbenci iz vseh partnerskih mest, je nazadovanje družbenega/javnega življenja.

Mestno središče je kraj srečevanja prebivalcev iz vseh koncev mesta in občine pa tudi tistih, ki tukaj ne živijo, ampak so samo začasni obiskovalci ali uporabniki. Mestna središča so zlasti v majhnih mestih pomembni javni prostori, katerih funkcija še zdaleč ni samo potrošnja. Živahno mestno središče je prizorišče spontanih srečanj v javnem prostoru, je kraj, kjer se krepijo občutki pripadnosti in navezanosti na mesto in druge prebivalce, kjer se razvijajo odnosi in zavest o pomenu skupnosti, javnega interesa in skupnega dobra.

Vsakdanji stik med prebivalci z različnimi življenjskimi okoliščinami in slogi je pogoj za razumevanje razlik med ljudmi in družbenimi skupinami ter temelj za sprejemanje drugačnosti in strpnost. Pripadnost skupnosti generira razpravo o potrebah mesta in prebivalcev ter željo po ohranjanju in krepitvi skupnega dobra. Vse to je bistveno za urbanost in zagotavlja prostor za demokratične procese. Namen prenove mestnih središč in oživljanja javnih prostorov je torej predvsem prizadevanje za ponovno vzpostavitev prostora za kakovostno javno življenje in demokratične vrednote.

Demokratično upravljanje mest – sodelovanje prebivalcev pri oblikovanju politik, strategij, akcijskih načrtov in njihova vpetost v uresničevanju načrtovanega – je osrednja ideja programa URBACT. Sliši se izjemno ambiciozno za program, ki v vsem programskem obdobju (2014–2020) ne premore niti 100 milijonov evrov proračuna*, vendar je to misel, ki jo je bilo med vrsticami slišati na zaključni konferenci v San Dona di Piave. Partnerska mesta ocenjujejo svoje sodelovanje v programu kot izjemno koristno in si želijo, da bi lokalne skupine, ki so jih iz lokalnih deležnikov sestavili za namen projekta, nadaljevale z delom.

Več o omrežju na tej povezavi.

Več fotografij in poročanje v živo s konference na tej povezavi.

*Celotni proračun programa URBACT je 96,3 milijona evrov (več); za primerjavo: proračun čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija je 91,7 milijona evrov (več).

 

Fotografija: CityCentreDoctor

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt