Mesta mestom #1: Grajenje skupnosti in prenova soseske

01. 03. 2018

urbana prenova, participacija, skupnostno upravljanje

Kranj, Slovenija
37.373 prebivalcev

Prenova stanovanjske soseske Planina v sodelovanju s prebivalci

Urbana prenova še zdaleč ni več samo fizična prenova stavb in javnih prostorov. Tudi slovenska mesta se vse bolj poslužujejo celovitih pristopov k prenovi, kjer je pomemben tudi družbeni vidik. V soseski, kjer je prijetno bivati, se prebivalci počutijo kot pripadniki skupnosti, na katero se lahko zanesejo. Prenova naj bi tako poleg vidnih sprememb v prostoru pustila sledi tudi v lokalni skupnosti, ki naj bi bila po prenovi bolj povezana in vključujoča. Delujoče lokalne skupnosti so namreč najboljši preventivni ukrep proti socialni izključenosti, osamljenosti in nenazadnje vandalizmu v javnem prostoru. Za celostni pristop k urbani prenovi so se odločili tudi v Kranju.

Kranj se, podobno kot mnoga druga slovenska in evropska mesta, sooča z vztrajno degradacijo stanovanjskih sosesk. Prebivalci se pritožujejo nad pomanjkanjem parkirišč, slabo povezanostjo z javnim prometom, dotrajanostjo urbane opreme, nizko energetsko učinkovitostjo stavb in pomanjkanjem kakovostnih otroških igrišč. Zanemarjanje problematike stanovanjskih sosesk lahko vodi do resnih družbenih in gospodarskih posledic.

Mestna občina Kranj se je zato skladno s svojo trajnostno urbano strategijo odločila pričeti z aktivnostmi za izboljšanje kakovosti bivanja v soseski Planina, v kateri biva kar četrtina vseh občank in občanov. Pred fizično in energetsko obnovo so se v Kranju odločili posvetiti mehkim ukrepom v obliki lokalne pisarne prenove, še prej pa aktivirati prebivalstvo in preveriti njihove potrebe.

Oddelek za okolje in prostor si je zadal načrt prenove in oživitve oblikovati skupaj s prebivalci, zato so vzpostavili delovno skupino, v katero so poleg strokovnjakov iz nevladnih organizacij vključili še različne občinske oddelke, javne službe, krajevne skupnosti, ki delujejo na območju soseske, in drugo zainteresirano javnost.

Delovna skupina je z različnimi metodami, kot so spletna in fizična anketa, interaktivni zemljevid, razstava o razvoju soseske in zbor stanovalcev soseske, preverila potrebe in zbrala izražene želje stanovalcev. Po analizi pridobljenih podatkov in glede na interese so stanovalce razporedili v manjše, tematske time, ki so obravnavali različne izzive soseske, predvsem pa so iskali možne rešitve.

Tematske time so materialno in strokovno podprli pri razvoju rešitev ter jim omogočili, da svoj predlog realizirajo s t. i. mini projektom – z njim so na problem opozorili širši krog javnosti ter istočasno nakazali možno rešitev. Poleg teh manjših testnih projektov so na pobudo enega od timov skupaj s prebivalci obnovili osrednje otroško igrišče v soseski.

Kot rezultat večmesečnega dela v timih in različnih načinov posvetovanja s prebivalci je nastal celostni načrt prenove in oživitve stanovanjske soseske Planina. Načrt v soseski predvideva nekaj programskih obogatitev soseske. Poleg lokalne pisarne prenove, ki bo zagotavljala kontinuirano sodelovanje s prebivalci še center trajnostne mobilnosti, center urbanih športov in center za družine. Predvideva pa tudi revitalizacijo podhodov za pešce in kolesarje ter vzpostavitev povezovalne tematske poti.

Čeprav je načrt prenove in oživitve soseske pripravljen, se vključevanje prebivalcev v prenovo soseske ni zaključilo; ti bodo namreč pomembni akterji tudi pri izvajanju predvidenih ukrepov. Na Mestni občini Kranj si želijo, da bi se iz tesnega sodelovanja s prebivalci razvil tudi model skupnostnega upravljanja s sosesko in njenega vzdrževanja. Glede na občutke pripadnosti in zadovoljstva, ki so jih prebivalci razvili v dosedanjem procesu, se za uspešnost tovrstnih pristopov k upravljanju ni bati.

Prednosti
Če so spremembe načrtovane skupaj s prebivalci, bodo ti prevzeli odgovornost in skrb zanje.

Slabosti
Sodelovanje s prebivalci zahteva več časa in lahko prinese nepredvidene rezultate.

Nauk
Če prebivalcem ponudimo priložnost, da ne samo predlagajo, temveč tudi realizirajo svoje predloge, bodo bolj motivirani za sodelovanje v procesu.

 

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

 

Fotografije: Mestna občina Kranj

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt