Otok pešcev

22. 02. 2018

Marko Peterlin

Ob pristanku v trajektni luki na Silbi, srednje velikem otoku v Severni Dalmaciji, te neposredno ob luki pričaka kristalno čisto morje in prav spodobna plaža z belimi kamenčki. Bližnji kafič služi kot plažni bar, pa tudi kot čakalnica za mnoge potnike, ki poleti obiščejo otok. A v nasprotju z drugimi otoki se tu s trajekta ne izkrca noben avto. Na Silbi so namreč prepovedani.

Otok je eden od sedmih na hrvaškem delu Jadrana, kjer avtomobili niso zaželeni: poleg Silbe so to še Unije in Susak v Kvarnerju, Zlarin in Prvić v bližini Šibenika ter Lopud in Koločep pri Dubrovniku. Čeprav je prav Silba po površini med vsemi največja, pa so si po številu stalnih prebivalcev otoki zelo podobni. Na vseh jih danes živi nekaj sto, vsi pa so videli že boljše čase. Silba je svoj višek doživela v 18. stoletju z razcvetom pomorstva. Njena flota je tedaj presegala celo Dubrovniško, na njej pa je živelo okoli 2000 prebivalcev.

Tako kot na večini otokov danes njeno prebivalstvo začasno precej naraste v dveh poletnih mesecih, v juliju in avgustu. Silba pri tem celo izstopa. Na otoku brez hotela ali kampa se število prebivalcev na višku sezone v začetku avgusta z zimskih slabih 300 povzpne celo prek 7000. S takšnim številom prebivalcev se zlahka primerja z mnogimi manjšimi mesti v Mediteranu in po Evropi, zato je lahko zanimiv in redek primer delovanja mesta, ki je v celoti namenjeno pešcem.

Živahno letoviško mesto

Edino naselje na otoku se je razvilo na nizkem slemenu, na najožjem delu otoka, in sega na obe njegovi strani. Star ribiški mandrač Mul je na severovzhodni strani in gleda proti Velebitu, v zadnjih desetletjih pa se je naselje razširilo predvsem ob jugozahodni obali, kjer je sredi skoraj kilometer dolge peščene in skalnate plaže tudi trajektna luka Žalić.

Okoli 1200 hiš na otoku, od katerih jih je kakšnih 200 stalno naseljenih, ima precej velike in razkošno ozelenjene vrtove, obdane z zidovi. Površina pozidanega dela naselja je kar okoli 81 hektarjev. Danes je večina poti, ki potekajo med kamnitimi zidovi vrtov ali med hišami, tlakovanih z betonom, nekoč so bile peščene.

Celotna mreža ulic in poti tvori obsežen splet javnega prostora; poleti v različnih obdobjih dneva oživijo različni njegovi deli. Zjutraj najprej zaživi središče naselja, ulice so polne ljudi na poti po opravkih, do trgovin, pekarn ali lokalov. Čez dan se napolnijo poti ob obalah, utrip jim daje zlasti otroška igra in kopalci, poti potekajo v glavnem med plažami in apartmaji. Enega glavnih večnamenskih javnih prostorov, glavni pomol na Žaliću, sredi dneva zasede mladina. Zvečer se spet napolni središče naselja in obe luki, v glavnem ulice polnijo sprehajalci in gostje lokalov vseh generacij.

Brez motornega prometa

Na Silbi je prepovedana vsaka oblika motornega prometa. Še več, v turistični sezoni je znotraj naselja prepovedano tudi kolesarjenje. Ves promet oseb na otoku tako v obdobju največjega števila prebivalcev poteka peš. Prav to daje danes Silbi značaj, ki ga cenijo domačini in zaradi katerega se nanj leto za letom vračajo mnogi obiskovalci.

Po razvejenem omrežju ulic in poti je med skrajnima točkama naselja okoli dva kilometra oziroma slabe pol ure peš hoje. Od vseh skrajnih točk naselja je do središča, kjer se nahajajo vse tri trgovine, obe pekarni, pošta, cerkev in večina lokalov, vsaj okoli 10 minut hoje. Za vse poti skrbi občina Zadar, kamor upravno sodi Silba.

Poleg pešcev dvakrat dnevno ulice in poti napolni edina dovoljena oblika motornega prometa, namenjena dostavi tovora za 7000 in več začasnih prebivalcev. Skoraj vso hrano in pijačo, kakor tudi vse potrošne izdelke in gradbeni material, namreč na otok s celine, največ iz Zadra, vsak dan pripelje trajekt. Med kratkim postankom je potrebno ves tovor pretovoriti z ladje na pomol, od tam pa nato po otoku. Eno uro pred in po prihodu trajekta je zato dovoljen motorni promet za vozila, ki imajo v ta namen posebno dovoljenje občine Zadar. V zgodnjem popoldnevu in zgodnjem večeru se tako na pomolu in bližnjih ulicah, ki vodijo do središča naselja, med pešce pomešajo viličarji in traktorji s prikolicami, ki danes v največji meri opravijo to nalogo.

Logistika in vozički domače izdelave

Prvi del naloge je raztovarjanje tovora s trajekta. Časa za to je malo, saj postanek ladje ne sme biti predolg. Zato se tovor, ki je večinoma naložen na palete, z viličarji raztovori na pomol, kjer nato počaka na prevoz do končnega cilja. Včasih trgovske verige, ki upravljajo s trgovinami na otoku, na pomol raztovorijo tudi kar celoten manjši tovornjak, ki tam parkiran počaka do večernega povratka trajekta, podobno pa s svojimi kombiji včasih naredijo tudi obrtniki, ki na otoku izvajajo gradbena in obrtniška dela. Ta se sicer skoraj v celoti izvajajo izven turistične sezone.

Drugi del naloge je dostava tovora do končnega cilja. Največji del tovora je namenjen trem trgovinam ter lokalom in restavracijam na otoku. Palete, ki so ostale na pomolu po odhodu trajekta ter tiste s parkiranih tovornjakov, viličarji bodisi eno po eno razvozijo do trgovin in lokalov, bodisi jih po več naenkrat naložijo na prikolice, ki jih do končnih ciljev odpeljejo traktorji, na Silbi bolj tovorna kot kmetijska vozila.

Traktorji v manjši meri pomagajo tudi pri razvažanju tovora do zasebnikov, kadar si na primer kateri kupi hladilnik ali pralni stroj. Bolj pogosto pa si domačini pri prevažanju tovorov, tudi prtljage svojih gostov, pomagajo s posebnimi vozički, imenovanimi karići. Vozičke, ki jih je na otoku več stotin in so ena od prepoznavnih značilnosti otoka, se bodisi vleče ali rine pred seboj. Veliki so običajno nekje med kolesarsko in avtomobilsko prikolico, večinoma pa so unikatne izdelave in zato izjemno raznoliki. Poleg karićev tako domačini kot gostje pri vsakdanjih opravkih redno uporabljajo tudi torbe na kolesih.

Upravljanje z odpadki velik izziv v turistični sezoni

Veliko število ljudi povzroča tudi nekatere neželene posledice, med drugim precejšnjo količino smeti. Te se zbirajo v zabojnikih pri vsaki hiši ter na nekaj zbirnih mestih po naselju, kjer so posebni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Za odvoz čez celo leto skrbita dva zaposlena delavca občinskega komunalnega podjetja, ki pa v poletnem času le stežka sledita potrebam. Tudi odvoz smeti poteka s pomočjo traktorja, ki smeti iz zabojnikov odpelje do zbirnega mesta v neposredni bližini trajektne luke, kamor jih približno enkrat tedensko pride iskat smetarsko vozilo, ki ga na otok pripelje poseben namenski trajekt.

Prav ravnanje z odpadki in njihov odvoz zaenkrat ostajata eden večjih izzivov za otok. Zaenkrat še ni prave rešitve, kako bi lahko infrastrukturo in način obračunavanja storitve prilagodili izjemnim razlikam v obremenitvi med zimsko in kratko poletno sezono. Silba bi se pri tem verjetno lahko kaj naučila od drugih turističnih mest, ki so se že uspešno spopadla s sorodno težavo.

Bosta kakovost bivanja in javni prostor pritegnila mlade nazaj na otok?

Tako med obiskovalci kot med stalnimi prebivalci Silbe ni veliko dvomov o tem, da je prometna ureditev na otoku dobra rešitev, nenazadnje daje otoku tudi posebno identiteto. Resnih pobud za ukinitev prepovedi motornega prometa ali spremembo strogih pravil na Silbi v več kot pol stoletja še ni bilo. Zaradi manjšega onesnaževanja in še posebej manjše porabe prostora za promet, razvejenega in kakovostnega javnega prostora in zelenih vrtov namesto zaparkiranih dvorišč okoli hiš je kakovost bivanja na Silbi višja kot na primerljivih sredozemskih otokih.

Morda lahko prav to pripomore k vračanju mladih stalnih prebivalcev na otok, saj je tudi na Silbi, tako kot na mnogih otokih po Mediteranu, ključni problem staranje in upadanje stalnega prebivalstva. In kot kaže, gre Silbi pri tem zaenkrat bolje kot drugim otokom – v letu 2016 so namreč prebivalci izvolili krajevni svet, ki ga sestavlja skupina mladih žensk. Vsekakor dober obet za prihodnost otoka.

 

 

Članek je bil v angleščini objavljen na URBACT Blogu.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt