Dve novi publikaciji pomagata občinam pri upravljanju

12. 02. 2018

Danes je v Mariboru potekala predstavitev publikacij Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora in Mesta mestom – Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, ki smo jih izdali na IPoP – Inštitutu za politike prostora. Ob tej priložnosti smo organizirali pogovor o sodelovanju z javnostjo pri urejanju prometa, kar se v Sloveniji kaže kot eno od kočljivih področij, ko gre za uvajanje novosti in sprememb, ki jih prebivalci pri nas niso vajeni.

Za boljše sodelovanje z javnostjo

Namen publikacije, ki se imenuje kar Z in nosi podnaslov Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, je odločevalce, predstavnike javne uprave, javne in zasebne investitorje ter strokovnjake spodbuditi k boljšemu in pogostejšemu sodelovanju z javnostjo pri urejanju prostora.

Priročnik postopno prehaja od splošnih k vedno bolj konkretnim vsebinam in orodjem za pomoč pri sodelovanju z javnostjo. V začetku ponudi nekaj ključnih teoretičnih izhodišč, v nadaljevanju pa predstavi načela dobrega sodelovanja, napotke za lažje sodelovanje in navodila za pripravo procesa sodelovanja.

Priročnik smo na podlagi svojih izkušenj iz različnih procesov sodelovanja opremili z mnogimi primeri iz prakse. Za čim lažji vstop v prakso smo dodali še podrobnejšo predstavitev najpogostejših metod in primer procesnega načrta, ki ga uporabljajo partnerji v omrežjih mest v programu URBACT.

Na IPoP si želimo premagati predsodek mnogih investitorjev, načrtovalcev in tudi javnih uslužbencev, da vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev podaljšuje in otežuje postopke. Uspešno sodelovanje lahko olajša sprejemljivost rešitev, pomembno izboljša upravljanje ter prispeva k prijetnejšemu bivalnemu okolju in družbeni klimi.

Učiti se od drugih evropskih mest

Druga publikacija, Mesta mestom, izhaja iz rezultatov evropskega programa URBACT, ki si prizadeva za celostni in vključujoč pristop k oblikovanju lokalnih politik za trajnostni urbani razvoj, zlasti z izobraževanjem in izmenjavo izkušenj.

Sredi leta 2017 je URBACT razglasil 97 dobrih praks, izbranih iz konkurence skoraj 300 prijavljenih iz vseh koncev EU. Nagrajene dobre prakse, med katerimi so tudi tri slovenske, bodo imele zdaj možnost nadalje razvijati svojo prakso in sodelovati pri prenosu v druga okolja.

Na IPoP, ki deluje kot točka za informiranje o programu URBACT, smo se odločili, da spodbudimo prenos dobrih praks neodvisno od sodelovanja v tem evropskem programu in jih s pomočjo kataloga približamo slovenskim občinam.

Prakse, vključene v katalog, niso nujno izjemno inovativne in kompleksne rešitve, temveč dobre izkušnje, ki so ponovljive in jih je tako mogoče prenesti tudi v slovenska lokalna okolja. Pri izboru smo bili posebej pozorni na to, da smo vključili teme, ki so zanimive za slovenska mesta, kot so urbana prenova, začasna raba in zelene površine.

Želimo si, da bi prakse služile kot navdih za odločevalce in predstavnike uprav slovenskih mest in občin, da bi se lažje lotili uvajanja sodobnih pristopov k upravljanju in sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Pridružite se predstavitvam v drugih mestih po Sloveniji

IPoP bo organiziral še vsaj dve podobni srečanji s predstavitvijo obeh publikacij v Kopru in v Novem mestu, kjer bo mogoče tudi dobiti tiskane izvode publikacij. Za več informacij sledite objavam na tej spletni strani in facebooku.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt