Okrogla miza trajnostni turizem – krožni turizem

22. 12. 2017

Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT je projekt, ki ga SOS in IPoP izvajata za Ministrstvo za okolje in prostor. Gre za zadnji, četrti vsebinsko zaokrožen dogodek na temo krožnega gospodarstva. Ker smo pred dobrim mesecem dni izvedli mednarodno konferenco na isto temo, smo se na delavnici osredotočali na praktične vidike udejanjanja in priložnosti za krožni turizem, prav tako pa udeležence seznanili z enim ključnih razvojnih dokumentov, Akcijski načrt za KG v partnerstvu za KG pri Urbani Agendi za EU, ter s samim mehanizmom partnerstev pri Urbani Agendi za EU.

Glede na vlogo in pristojnosti občin na področju turizma, na njegov pomen v slovenskem gospodarstvu in na njegovo trajnostno usmeritev, ki jo vsi prepoznavamo kot pravo in edino je z vidika tako zelenega javnega naročanja kot krožnih principov, razprava o tem, kaj bi lahko bolje, kakšni so trendi in novosti, pomembna tako za občine kot za vabljene goste, za katere verjamemo, da se niso pogosto soočali s takšno kombinacijo. Okrogla miza je bila namenjena širjenju obzorij in izmenjavi mnenj in praks.

Razvojne politike v novo sprejetem nacionalnem strateškem dokumentu, ki mu morajo slediti tudi lokalne, so se spremenile v bolj odločen odtenek zelene. Spremenili so se tudi trendi in dvig okoljske ozaveščenosti pri turistih. Ena izmed prednostnih evropskih politik je prehod v krožno gospodarstvo, iz linearnega, kjer vzamemo, rabimo in zavržemo, v takšno, kjer se ob zavedanju omejenih virov, ki jih imamo na planetu, ponovno uporabimo, delimo, souporabljamo izdelke, dizajniramo tako, da nič ne zavržemo. Slovenija je razvila tudi Zeleno shemo slovenskega turizma, v katero se je že vključilo veliko občin. Turizem ustvari 13 odstotkov slovenskega BDP in 13 odstotkov je zaposlenih v turizmu in s turizmom povezanimi dejavnostmi.

V omizje smo povabili naslednje goste:

Direktorat za turizem na MGRT, Irena Milinkovič
Slovensko turistično organizacijo, Petra Čad
Ministrstvo za okolje in prostor, Janja Kreitmayer McKenzie, UA – partnerstvo za krožno gospodarstvo
predstavnico SRIP trajnostni turizem, Snežana Škerbinc
koordinatorico SRIP za krožno gospodarstvo, Dragico Marinič
Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace, Jana Apih
Inštitut za krožno gospodarstvo WCYLE, Igor Kos

Kaj je bistvo krožnega gospodarstva je v uvodnem vprašanju Saše Kek, ki je moderirala okroglo mizo, podal odgovor Igor Kos iz Inštituta za krožno gospodarstvo WCYCLE. Razliko med trajnostnim, zelenim in krožnim je pojasnil s pomočjo preglednice ciljev trajnostnega razvoja, kjer se bistvo krožnega gospodarstva nahaja pod številko 12, odgovorna proizvodnja in poraba.

Janja Kreitmayer McKenzie z Ministrstva za okolje in prostor je prisotne seznanila z mehanizmom partnerstev pri Urbani Agendi za EU, še posebej s partnerstvom za krožno gospodarstvo, v katerem je MOP partner. V okviru Urbane Agende za EU je h ključnim 12 vsebinskim področjem vzpostavljenih 12 partnerstev in Slovenija je z različnimi partnerji zastopana v petih. V enem izmed, to je partnerstvo za digitalno tranzicijo, je partner SOS in Saša Kek je predstavila, kje so povezave med vsebinami osnutka akcijskega načrta s turizmom.

Snežana Škerbinc je pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je digitalizacija naslovljena tudi njihovem v akcijskem načrtu za trajnostni turizem. V SRIPT (kot skrajšano imenujejo Strateško inovacijsko razvojno partnerstvo za trajnostni turizem) je digitalizacija prepletena v vseh štirih nosilnih tematskih področjih, še posebej pod Informacijsko podprto trženje in mreženje. Predvidevajo digitalne rešitve v komunikaciji s turisti, digitalizacijo turističnih proizvodov, IKT rešitve za optimizacijo poslovanja itd. Smo tudi so-vodilni partner pri projektu S3 v EU Digitalization and Safety in Tourism skupaj z regijami Laponsko in Andaluzijo. Na voljo bodo tudi sredstva EU v naslednjih letih na tem področju neodvisno od razpisov naše države, kar je pomembno za podjetja, pod pogojem, da se na področju digitalizacije povežejo vsaj tri družbe ali partnerja iz treh držav EU.

Dragica Marinič je poudarila pomen sodelovanja med različnimi akterji in napovedala prvo delavnico med »gospodarstveniki« januarja 2018, na kateri se bodo povezali s tistimi, ki potrebujejo znanja, da povečajo lastno učinkovitost. Poudarek SRIP za krožno gospodarstvo je na strateških partnerstvih manjših in srednjih podjetjij. Akcijske načrte so imeli potrjene 14. julija in pomemben del je recikliranje, ki ga želimo rešiti. Sodelujejo z mnogimi inštituti in vabljene so tudi občine k sodelovanju na regionalnih posvetih, ki bodo potekali v januarju in februarju.

Na vprašanje, kako bo Ministrstvo za gospodarstvo podprlo različne ukrepe za udejanjanje trajnostnega turizma, je Irena Milinkovič s prisotnimi delila razmišljanja v Direktoratu za turizem o sestavnih delih razpisa, ki ga oblikujejo za ta namen. Upravičene bodo organizacije, kot jih opredeljuje Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in prepoznava kot vodilne destinacije po posameznih makro destinacijah, in ki izvajajo funkcije nosilca razvoja in promocija turizma. Kot upravičeni stroški se bodo najverjetneje šteli tako stroški plač kot stroški zunanjih ekspertov. Razpisana sredstva bodo namenjena razvoju turističnih produktov (vendar le v vzhodni kohezijski regiji) in vzpostavitvi digitalnih orodij in digitalne promocije turistične ponudbe.

Kakšna so pričakovanja STO od mikro in makro destinacij pri doseganju skupnih ciljev je povedala Petra Čad, iz Slovenske turistične organizacije z enim odgovorom, to je zelena shema. Občine so spodbujevalci in se morajo zavzemati za trajnostni turizem. Občine so v pomoč javnim zavodom, so partner. Njihov cilj je zelena Slovenija. Napovedala je še, da bodo v januarju objavili nov, že četrti, poziv za zelene destinacije, ki ga bodo predstavili na delavnici, in povabila vse prisotne, ki se še niso odločili za ta korak, da to storijo v novem letu.

Jana Apih je k Zeleni shemi dodala, da je proces certificiranja dodana vrednost za destinacije, ne le na koncu pridobljen cerifikat. Iz prakse je izpostavila povezave krožnega gospodarstva s procesi certificiranja, ki jih kot akreditirani partner izvajajo v Zavodu Trajnostni turizem Goodplace. V Kranjski gori so na primer ocenjevali hotel in povabili nevladno organizacijo, ki je naredila posnetek stanja različnih vrst odpadkov, ki nastajajo v hotelu. Med njimi so izbrali tiste, ki so se jim zdeli zanivimivi in izdelali iz njih spominke hotela za goste (torbice, vrečke, …). V Hotelu Park, ki je bil predstavljen tudi med primeri dobrih praks (link is external), je izpostavila čebelnjak na strehi in omenila Robinfood, ki viške hrane namenja za nadaljnjo rabo (npr. za juhe, …). Certifikat je zgolj orodje za razmišljanje, kako ukrepati. Namen certifikata je tudi izmenjava dobrih praks in zaključila, da je model zelene sheme sprožil celo vrsto pozitivnih sprememb.

Po uvodnih vprašanjih gostom so bila izpostavljena vprašanja udeležencev (link is external), ki so jih posredovali na SOS pred samim dogodkom, predstavljeni so bili tudi pisno prejeti odgovori, in razvila se je živahna razprava. Zaključili smo, da prepoznavamo težave v modelih upravljanja, da ti niso učinkoviti in da je poznavanje tega področja treba nadgraditi. Veliko turistov oz. dnevnih obiskovalcev povzroča težave zaradi slabe urejenosti prometnih povezav in s tem povezane infrastrukture.

Na dogodku so prisotnim razdeljena tudi predstavitvena gradiva zloženka URBACT in Zelene sheme slovenskega turizma.

Prosojnice z okrogle mize (zbirno).

Fotogalerija

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt