Drevesa je včasih treba posekati, čeprav …

30. 11. 2017

Maja Simoneti

Drevo, ki se je avgusta letos nepričakovano podrlo na Bregu v Ljubljani, je sprožilo podroben pregled javnega drevja v mestu in danes Dnevnik poroča, da je bilo na podlagi pridobljene strokovne ocene treba posekati še dva stara divja kostanja. 

Dr. Primož Oven z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je po poročanju Dnevnika podal tudi zelo jasno razlago za to kar je povzročilo propad teh dreves. Drevo se je zlomilo približno 50 cm globoko v tleh zaradi razkroja lesa, ki je bil zelo verjetno posledica poškodovanja korenin in nasutja zemljine enkrat v preteklosti. Med drugim lahko zato ugotovimo, da bi tovrstno propadanje dreves lahko preprečili, če bi vsa, še tako majhna gradbena dela v območju dreves izvajali v skladu s standardi, ki zahtevajo ustrezno varstvo dreves med gradnjo.

Slika avgusta podrtega drevesa na Bregu v Ljubljani Foto GB Ljubljana, vir: Dnevnik

Standardi so v Sloveniji na voljo tudi v slovenščini, poznati jih mora vsak krajinski arhitekt in zelo nazorno so razloženi v knjigi Mestno drevje. Da bi standarde uveljavili tudi v praksi morajo biti izpolnjeni najmanj trije pogoji:

1. tisti, ki na lokalni to je občinski ravni operativno načrtujejo dela na javnih površinah, morajo te standarde poznati in poskrbeti za njihovo dosledno spoštovanje pri vseh še tako majhnih delih in popravilih;

2. za izvedbo obsežnejših del v območju dreves je treba izdelati ustrezne načrte, ki zagotovijo, da bodo vse nove rešitve v skladu s standardi zavarovale obstoječa drevesa in poskrbeti, da so za vodjo gradbišča in za nadzor nad izvedbo angažirane osebe, ki poznajo standarde in so jih zaradi ustrezne strokovne usposobljenosti in zavez tudi dolžne spoštovati;

3. zahtevati je treba, da je delo z javnim drevjem in  zelenimi površinami zaupano strokovno usposobljenim posameznikom.

Tako veliko in malo hkrati je torej potrebno, da bi tudi v slovenskih občinah lahko izkoristili znanje povzeto v mednarodno uveljavljenih standardih in preprečili nepotrebno propadanje dreves. Odveč je povedati, da bi z ustreznim strokovnim vzdrževanjem dreves seveda lahko dosegli še dodatno zaščito in podaljšali življenjsko dobo še več drevesom.

Država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor kot pristojno za javne gospodarske službe s področja varstva okolja med katere sodi urejanje javnih zelenih površin sicer ujeto v formalno službo “urejanje in čiščenje javnih površin”, zagotavlja, da je urejanje javnih zelenih površin obvezna lokalna javna gospodarska služba, ki je ni treba v ničemer usmerjati, poenotiti ali kakorkoli regulirati. Ravnanje z drevjem nam prebivalcem sicer vsak dan sproti dokazuje, da to preprosto ne drži, da država ne pozna razmer v praksi in da se izmika odgovornosti za kakovost preskrbe naselij s to komunalno infrastrukturo. Brez enotnih meril in pogojev, predvsem pa brez zahteve po ustrezni strokovni usposobljenosti, pa je več kot očitno nemogoče pričakovati uravnoteženo kakovost dela z javnim drevjem v slovenskih občinah, kaj šele zares učinkovito in celovito preskrbo naselij z urejenimi zelenimi površinam. Te, zelene površine namreč, po novem v urbani politiki ponovno povezujejo predvsem z javnim zdravjem in zato pogojem njihovega urejanja namenjajo vedno več pozornosti.

Ravnanje Mestne občine Ljubljane je vredno pohvale in posnemanja, ne more pa pomiriti zaskrbljenih prebivalcev drugih občin in odvezati države odgovornosti, da zagotovi ustrezne mehanizme za kakovostno urejanje te javne infrastrukture v vseh naseljih.  Javne zelene površine so kolektivna javna infrastruktura posebnega pomena. 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt