Urbana prenova v malih in srednje velikih mestih

26. 10. 2017

V torek, 24. oktobra 2017, je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Ljubljani potekala Zaključna konferenca 25. bienala oblikovanja (BIO 25) in projekta Trajnostna urbana regeneracija (TrUR). Muzej za arhitekturo in oblikovanje, prostoRož in Inštitut za politike prostora smo združili moči, da bi predstavili svoje aktivnosti v malih in srednje velikih slovenskih mestih ter poudarili, da ti kraji pri zagotavljanju kakovosti življenja in sledenju trendom urbane prenove ne zaostajajo za velikimi mesti.

V Sloveniji prevladujejo zelo majhna mesta

V uvodnih govorih sta Maja Vardjan (MAO) in Marko Peterlin (IPoP) predstavila specifike malih in srednje velikih mest ter postavila teoretični okvir za nadaljnjo razpravo. Slovenija se od drugih evropskih držav razlikuje po tem, da ima veliko zelo majhnih mest, kar 90 odstotkov vseh mest se po študiji ESPON TOWN uvršča v to kategorijo.

Gostili smo URBACT strokovnjaka, Wessla Badenhorsta, ki je predstavil svoje delovanje v omrežju City Centre Doctor. Omrežje desetih mest se posveča iskanju novih načinov za prenovo mestnih središč. Wessel je poudaril, kako pomembno je, da se mesta učijo eno od drugega in da se lahko inovativne prakse razvijajo tudi v zelo majhnih mestih.

Zagon trajnostne urbane regeneracije v Idriji

Nadaljevanje je bilo posvečeno projektu Trajnostna urbana regeneracija (TrUR), ki ga je prestavila Alenka Korenjak iz prostoRož. Ekipa projekta Trajnostna urbana regeneracija je izmed osmih prijavljenih slovenskih mest izbrala Idrijo in tam osem mesecev razvijala pilotni projekt ter sočasno izvajala izobraževalne aktivnosti za občinsko upravo. Pilotni projekt se je manifestiral v začasni urbani opremi, ki jo prebivalci z veseljem uporabljajo, občina in njene službe pa so jo že prevzeli v upravljanje.

Bojan Sever, župan Občine Idrija je predstavil svoje videnje projekta trajnostne urbane regeneracije. Poudaril je, da takšni projekti omogočajo oblikovanje in krepitev socialnega tkiva mesta. Sam si prizadeva, da bi bili prebivalci bolj povezani, da bi se več pogovarjali in skupaj odločali o nadaljnjem razvoju mesta. Povedal je, da si bodo prizadevali začeto delo na tem območju nadaljevati v sklopu svojih rednih aktivnosti.

Nov zagon podeželja in zavzetje gozdov

Drug tematski sklop je bil posvečen povzetku 25. bienala oblikovanja: Daleč, tako blizu, ki ga je podala Maja Vardjan, kustosinja bienala. Izpostavila je drugačnost takšnega pristopa k bienalu, ki je predvsem proces, kar oblikovalcem še vedno predstavlja izziv, in je zato še toliko bolj pomembno, da se tega naučijo in razumejo. Predstavila je projekta v Kočevju in Lendavi, ki sta se izkazala za zelo dobra primera in kjer so možnosti za nadaljevanje in trajnost intervencije največje. V Kočevju se je intervencija materializirala v postavitvi lončene poči v Rožnem studencu, v Lendavi pa oživitvi nekdanje trgovine in ureditvi poti, namenjene spoznavanju procesov proizvodnje in porabe hrane.

Lili Štefanič, direktorica občinske uprave Občine Kočevje, je povedala, da so bili prebivalci v začetnih odzivih na gradnjo peči sredi gozda skeptični, da pa je intervencija vzbudila radovednost in sprožila preizpraševanja o pomenu gozda in identiteti tega kraja. Sčasoma so prebivalci peč posvojili in jo začeli uporabljati kot prizorišče različnih aktivnosti ali kot možnost za postanek na poti skozi gozd. Želijo si, da bi razvili strategijo, kako intervencijo razvijati in uporabljati naprej. Več o epizodi Zavzetje gozdov tukaj.

Župana Občine Lendava, mag. Antona Balažka, je zastopal Robert Recek s Službe za okolje in prostor, ki je tudi najtesneje sodeloval pri bienalu v Genterovcih. Povedal je, da se je bienale odvijal na demografsko ogroženem območju ter je zato njegov vpliv še toliko večji in pomembnejši. Opuščeno živilsko trgovino, v katero je umeščen del programa, si želijo predati v uporabo prebivalcem, tako za družbene dejavnosti kot komercialni program. Več o epizodi Nov zagon podeželja tukaj.

V zaključni razpravi so sodelujoči ugotavljali, da je dober stik z manjšimi mesti in s podeželjem izjemno pomemben, saj poznavanje njihovih značilnosti in razumevanje njihovega delovanja lahko pomembno pripomoreta k razvoju njihovega potenciala in k novim priložnostim za sodelovanje med lokalnimi akterji in kreativnimi idejami.

 

Brošura: Kako zagnati trajnostno urbano regeneracijo

 

Predstavitve:

Peterlin – Zakaj mala in srednje velika mesta – 24102017

Ljubljana Presentation Wessel Badenhorst 25-10-2017

Predstavitev_trur

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt