Sociološko-urbanistična analiza Rakove Jelše

02. 10. 2017

Zadruga Zadrugator

Rakova Jelša, ljubljanski predel z zgodovino izolacije in občinskega zanemarjanja, a hkrati tudi samoniklosti in neformalnega delovanja, bo v prihodnjih letih deležna vsaj dveh večjih investicij Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana. Na parceli v sredini predela bo sklad zgradil 150 stanovanj, na parceli severneje pa načrtuje gradnjo 120 stanovanj, med katerimi bo predvidoma 30 zadružnih.

Oba projekta ponujata veliko priložnost za vnos prepotrebne javne infrastrukture v predel, ki ga, poleg neurejene osnovne infrastrukture, zaznamuje pomanjkanje zelenih površin, igrišč, skupnostnih prostorov in osnovnih storitev. Hkrati pa je večje zanimanje občine za predel tudi priložnost, za vzpostavitev sodelovanje z lokalnimi prebivalci, odpiranje kanalov in prostorov za participacijo in predvsem za krepitev zaupanje med javnimi akterji in obstoječimi prebivalci.

Da pa bi bili posegi uspešni in sprejeti z določeno mero legitimnosti s strani obstoječih prebivalcev, je potrebno z njimi navezati stik in jih vključiti v proces prostorskega načrtovanja. V ta namen smo  Univerza v Ljubljani, Inštitut za politike prostora, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in stanovanjska zadruga Zadrugator izvedli sociološko-urbanistično analizo Rakove Jelše, skozi katero smo poskušali ugotoviti ključne prostorske probleme predela ter predvsem spoznati potrebe lokalnih prebivalcev. Raziskava je vključevala analizo že obstoječih raziskav, statističnih podatkov, urbanistično analizo, opazovanje terena, najpomembnejša pa je bilo izvajanje poglobljenih anketnih vprašalnikov z lokalnimi prebivalci. Na podlagi celotne analize smo prišli do naslednjih ključnih ugotovitev:

1. Prebivalci so izrazili največjo potrebo po sledečih prostorih: športno igrišče, trgovina, večnamenski prostor lokalne skupnosti, zelene površine in bankomat. Te prostore naj JSS MOL zagotovi predvsem v okviru projekta Rakova Jelša II, ki se nahaja na sredini predela.

2. Prebivalci si želijo več prostorov za navezovanje stikov in organiziranje lokalne skupnosti, zato naj občina preskrbi tako odprte (parki, trgi), kot zaprte prostore za takšne dejavnosti.

3. Predel ni primerno urejen za trajnostno mobilnost (peš ali kolo), hkrati pa ulični sistem ter prometna ureditev otežujeta varno in enostavno premikanje po predelu. Občina naj zato uredi glavno prometnico v sprehajališče s širšo kolesarsko stezo, drevoredom in hitrostnimi ovirami, hkrati pa naj zagotovi več prehodov sever-jug za pešce in kolesarje.

4. Slabo mnenje ali pa nepoznavanje delovanja ČS Trnovo, katere del je Rakova Jelša, je odraz njenega pomanjkanja zanimanja za predel. ČS naj z organizacijo dogodkov in odpiranje komunikacijskih kanalov okrepi participacijo lokalnih prebivalcev in njihovo zaupanje do javnih akterjev.

Celotno analizo, si lahko preberete na tej povezavi.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Mi smo proti! Sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

12. februar 2018, 9.30–11.30, Vetrinjski dvor, Maribor

Ste se tudi v vaši občini ob pripravi Celostne prometne strategije prvič zares temeljito lotili sodelovanja z javnostjo? Še nimate Celostne prometne strategije, pa bi v odločitve o ureditvi prometa in javnega prostora v občini radi vključili prebivalce? Prebivalci v vse večji meri pričakujejo, da jih boste redno vključevali v procese odločanja?

Sodelovanje z javnostjo je lahko za občinsko upravo in njene uslužbence veliko breme. Lahko pa tudi olajša vaše delo, izboljša rešitve in vas poveže s skupnostjo prebivalcev.

Vabimo vas na pogovor o različnih zadregah in težavah, ki spremljajo sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa in o možnostih za to, da sodelovanje kljub vsemu dobro steče in da postane tudi uspešno. Razpravljali bomo o tem, kako breme sodelovanja z javnostjo obrniti v korist obojih – občine in prebivalcev.

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo z vedno glasnejšimi zahtevami po vključevanju javnosti v procese odločanja. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj ter s tem razviti zaupanje udeležencev v možnosti, ki jih prinaša sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa. Predstavljene bodo tudi različne metode sodelovanja z javnostjo ter praktični primeri iz slovenskih občin.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 9. 2. 2018 s prijavo na tej povezavi.

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

V naslednjih tednih bosta podobna dogodka potekala še v Kopru in Novem mestu. Več kmalu.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt