Kako lahko en avto razdelimo na tri dele?

19. 09. 2017

Evropski teden mobilnosti letos poteka pod sloganom Združimo moči, delimo si prevoz. Praksa deljenja prevozov oz. sopotništvo se je v Sloveniji v resnici že trdno prijela, predvsem po zaslugi platforme prevoz.org in študentske populacije, ki ji je dala začetni zagon. Po več kot 12 letih delovanja ima platforma več deset tisoč uporabnikov in tudi po več kot deset tisoč obiskov dnevno. A delimo si lahko tudi cele avtomobile, ne le prevozov.

Souporaba avtomobila, znana tudi pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas izposoje običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno. Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

Souporaba avtomobilov se je najprej razvila kot skupnostna praksa. Od 70. let prejšnjega stoletja se je razvijala predvsem v Švici in Nemčiji, v začetku predvsem kot zadruge v navezavi na stanovanjske kooperative. Vsak uporabnik je z včlanitvijo v sistem postal zadružnik in s tem solastnik, s čimer je bil deležen tudi koristi od dobrega poslovanja sistema.

Medtem ko imajo zadruge svojo floto vozil, pa souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme. Na ta način je pri nas pred nekaj leti sistem souporabe avtomobilov poskusila vzpostaviti pobuda PosodiAvto, trenutno pa sosede, ki so pripravljeni izmenjevati avtomobile, povezuje skupnost Pipi.si.

PiPi

Lahko pa se sosedje in prijatelji organizirajo tudi sami. Trije prijatelji iz Ljubljane so si pred letom in pol skupaj kupili rabljen avto. Skupni stroški nakupa, zavarovanja in vzdrževanja se delijo na tri. Gorivo, parkirnine in prekrški so breme posameznika. Rezervoar goriva mora biti po uporabi poln. Uporabo si napovedo v skupnem spletnem koledarju – kdor prvi vpiše, prvi pelje.

Morda bo izkušnja treh prijateljev navdihnila še koga, da se bo organiziral na podoben način, še več jih bo verjetno pritegnila platforma pipi.si. Pravzaprav je za to že skrajni čas, saj je souporaba avtomobilov zares preprosta in logična.

O souporabi vozil bo tekel pogovor na okrogli mizi, ki bo potekala v Vodnikovi domačiji v Šiški v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bo predstavil eden od uporabnikov skupnega avtomobila, predstavila pa se bi tudi skupnost PiPi. Vabljeni!

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Mi smo proti! Sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

12. februar 2018, 9.30–11.30, Vetrinjski dvor, Maribor

Ste se tudi v vaši občini ob pripravi Celostne prometne strategije prvič zares temeljito lotili sodelovanja z javnostjo? Še nimate Celostne prometne strategije, pa bi v odločitve o ureditvi prometa in javnega prostora v občini radi vključili prebivalce? Prebivalci v vse večji meri pričakujejo, da jih boste redno vključevali v procese odločanja?

Sodelovanje z javnostjo je lahko za občinsko upravo in njene uslužbence veliko breme. Lahko pa tudi olajša vaše delo, izboljša rešitve in vas poveže s skupnostjo prebivalcev.

Vabimo vas na pogovor o različnih zadregah in težavah, ki spremljajo sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa in o možnostih za to, da sodelovanje kljub vsemu dobro steče in da postane tudi uspešno. Razpravljali bomo o tem, kako breme sodelovanja z javnostjo obrniti v korist obojih – občine in prebivalcev.

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo z vedno glasnejšimi zahtevami po vključevanju javnosti v procese odločanja. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj ter s tem razviti zaupanje udeležencev v možnosti, ki jih prinaša sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa. Predstavljene bodo tudi različne metode sodelovanja z javnostjo ter praktični primeri iz slovenskih občin.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 9. 2. 2018 s prijavo na tej povezavi.

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

V naslednjih tednih bosta podobna dogodka potekala še v Kopru in Novem mestu. Več kmalu.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt