V novo šolsko leto peš ali s kolesom

01. 09. 2017

Te dni bodo učenci zakorakali v novo šolsko leto, nekateri izmed njih celo prvič. Ker raziskave kažejo, da se otroci vse manj gibljejo in redkeje preživljajo prosti čas zunaj, poskrbimo, da se bo vsaj njihova šolska pot začela aktivno. Organizirana spremljana pot v obliki Pešbusa in Bicivlaka, pri kateri gredo otroci v šolo peš ali s kolesom v spremstvu odraslih po vnaprej začrtanih poteh in po stalnem urniku, je lahko prvi korak k spodbujanju samostojne aktivne poti v šolo. Lani spomladi smo jih pilotno izvajali na treh osnovnih šolah, letošnjo pomlad pa so Pešbuse s podporo IPoP – Inštituta za politike prostora same izvajale štiri šole. Želimo si, da se to jesen izvajanju Pešbusa in Bicivlaka pridruži še več osnovnih šol in občin po vsej Sloveniji, pri tem pa jim lahko ponudimo tudi brezplačno podporo.

Večina slovenskih osnovnošolskih otrok živi dovolj blizu svoje šole, da se lahko tja odpravijo peš ali s kolesom. Kljub temu je razširjena navada, da se otroke v šolo vozi z avtomobilom. Starši jih zapeljejo spotoma, na poti v službo. Vsakodnevna vožnja otrok v šolo z avtom se ne pozna samo pri manjši količini dnevne telesne aktivnosti otrok, temveč vpliva tudi na razvoj občutkov odgovornosti in samostojnosti ter prepričanja o lastnih zmožnostih. Razlog več, da se otroci odpravijo v šolo peš ali s kolesom, so tudi jutranji prometni zamaški na šolskih dvoriščih in izpusti škodljivih emisij v okolje.

Pešbus in Bicivlak sta odgovor na opisane izzive. Otroci z odraslimi spremljevalci gredo v šolo peš ali s kolesom po vnaprej dogovorjeni poti. Po stalnem urniku se ustavljajo na postajah, po poti pa se jim pridružujejo novi učenci. Spremljevalci so navadno starši, ki se pri opravljanju te naloge izmenjujejo ter tako nekatere dni vodijo skupino otrok v šolo, ostale dni pa so prosti. Takšno prakso v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznajo v mnogih državah; Pešbusu v anglosaških državah rečejo walking bus, v Italiji in Švici pa pedibus.

Pri nas sta se Pešbus in Bicivlak lani ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje in ob sodelovanju več organizacij v koordinaciji IPoP – Inštituta za politike prostora prvič pilotno dva tedna izvajala na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici, letos spomladi pa je Pešbus prvič potekal v celoti v organizaciji samih šol in občin, ob podpori IPoP. Na štirih osnovnih šolah v Novem mestu, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Ljubljani se je prek 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo.

Dosedanje izkušnje z izvajanjem kažejo, da so otroci z novo jutranjo aktivnostjo zelo zadovoljni. V Novem mestu se je Pešbusu z vsakim dnem pridružilo več otrok, na koncu je hodila skoraj tretjina vseh sodelujočih razredov. Tako starši kot učitelji so poudarili, da otroci v šolo pridejo precej bolj umirjeni, sproščeni, boljša je socializacija med učenci, saj stike navezujejo tudi z drugimi otroki, ne le s sošolci, med otroki in spremljevalci pa se razvijejo zanimivi pogovori. Pred šolo pa je bilo vsako jutro okoli 50 avtomobilov manj.

V novem šolskem letu vabimo k izvajanju Pešbusa in Bicivlaka še več šol po vsej Sloveniji. Ob tem jim lahko na IPoP že to jesen ponudimo brezplačno podporo, ki med drugim vključuje vse materiale in orodja za samostojno izvedbo.

Slika2_Bicivlak-2016-04-19-07.48

O Pešbusu in Bicivlaku

S Pešbusom se učenci v šolo odpravijo peš, z Bicivlakom pa s kolesom, v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Zasnova aktivnosti, ter gradiva in protokoli za izvedbo so bili na podlagi različnih vzorov iz tujine razviti v letu 2016 v okviru programa Zdrav šolar, ki so ga ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje RS izvajale organizacije IPoP – Inštitut za politike prostora, društvo Focus, društvo Gekolina, Ljubljanska kolesarska mreža, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Eko-Humanitatis, Studio 12 in Mariborska kolesarska mreža. Kasneje se je aktivnost pod vodstvom IPoP razvijala tudi ob podpori Ministrstva za okolje in prostor in v partnerstvih z društvom Focus, Umanotero, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter društvom CIPRA Slovenija.

Pešbus in Bicivlak se prilagajata potrebam in okoliščinam sodelujočih osnovnih šol. Organizatorji zberejo prijave, pripravijo načrt poti in postaj ter natančen urnik poti do šole glede na število, strukturo ter geografsko razpršenost udeleženih otrok. Skupine učencev spremljajo starši prostovoljci ali prostovoljci iz drugih organizacij. Pešpot ali kolesarjenje v šolo zagotavlja pomemben del minimalne vsakodnevne priporočene količine fizične aktivnosti otrok ter spodbuja vzgojo o prometni varnosti in trajnostnem razvoju.

copyright Bostjan Pucelj

Aktivno v šolo

Nadaljnji razvoj in širjenje aktivnosti poteka v okviru programa Aktivno v šolo, ki ga vodi IPoP – Inštituta za politike prostora, pri izvajanju pa sodelujeta tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Več na spletni strani aktivnovsolo.si in na www.facebook.com/aktivnovsolo/.

Foto Lea Benčina, arhiv IPoP ter Boštjan Pucelj

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt