V novo šolsko leto peš ali s kolesom

01. 09. 2017

Te dni bodo učenci zakorakali v novo šolsko leto, nekateri izmed njih celo prvič. Ker raziskave kažejo, da se otroci vse manj gibljejo in redkeje preživljajo prosti čas zunaj, poskrbimo, da se bo vsaj njihova šolska pot začela aktivno. Organizirana spremljana pot v obliki Pešbusa in Bicivlaka, pri kateri gredo otroci v šolo peš ali s kolesom v spremstvu odraslih po vnaprej začrtanih poteh in po stalnem urniku, je lahko prvi korak k spodbujanju samostojne aktivne poti v šolo. Lani spomladi smo jih pilotno izvajali na treh osnovnih šolah, letošnjo pomlad pa so Pešbuse s podporo IPoP – Inštituta za politike prostora same izvajale štiri šole. Želimo si, da se to jesen izvajanju Pešbusa in Bicivlaka pridruži še več osnovnih šol in občin po vsej Sloveniji, pri tem pa jim lahko ponudimo tudi brezplačno podporo.

Večina slovenskih osnovnošolskih otrok živi dovolj blizu svoje šole, da se lahko tja odpravijo peš ali s kolesom. Kljub temu je razširjena navada, da se otroke v šolo vozi z avtomobilom. Starši jih zapeljejo spotoma, na poti v službo. Vsakodnevna vožnja otrok v šolo z avtom se ne pozna samo pri manjši količini dnevne telesne aktivnosti otrok, temveč vpliva tudi na razvoj občutkov odgovornosti in samostojnosti ter prepričanja o lastnih zmožnostih. Razlog več, da se otroci odpravijo v šolo peš ali s kolesom, so tudi jutranji prometni zamaški na šolskih dvoriščih in izpusti škodljivih emisij v okolje.

Pešbus in Bicivlak sta odgovor na opisane izzive. Otroci z odraslimi spremljevalci gredo v šolo peš ali s kolesom po vnaprej dogovorjeni poti. Po stalnem urniku se ustavljajo na postajah, po poti pa se jim pridružujejo novi učenci. Spremljevalci so navadno starši, ki se pri opravljanju te naloge izmenjujejo ter tako nekatere dni vodijo skupino otrok v šolo, ostale dni pa so prosti. Takšno prakso v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznajo v mnogih državah; Pešbusu v anglosaških državah rečejo walking bus, v Italiji in Švici pa pedibus.

Pri nas sta se Pešbus in Bicivlak lani ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje in ob sodelovanju več organizacij v koordinaciji IPoP – Inštituta za politike prostora prvič pilotno dva tedna izvajala na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici, letos spomladi pa je Pešbus prvič potekal v celoti v organizaciji samih šol in občin, ob podpori IPoP. Na štirih osnovnih šolah v Novem mestu, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Ljubljani se je prek 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo.

Dosedanje izkušnje z izvajanjem kažejo, da so otroci z novo jutranjo aktivnostjo zelo zadovoljni. V Novem mestu se je Pešbusu z vsakim dnem pridružilo več otrok, na koncu je hodila skoraj tretjina vseh sodelujočih razredov. Tako starši kot učitelji so poudarili, da otroci v šolo pridejo precej bolj umirjeni, sproščeni, boljša je socializacija med učenci, saj stike navezujejo tudi z drugimi otroki, ne le s sošolci, med otroki in spremljevalci pa se razvijejo zanimivi pogovori. Pred šolo pa je bilo vsako jutro okoli 50 avtomobilov manj.

V novem šolskem letu vabimo k izvajanju Pešbusa in Bicivlaka še več šol po vsej Sloveniji. Ob tem jim lahko na IPoP že to jesen ponudimo brezplačno podporo, ki med drugim vključuje vse materiale in orodja za samostojno izvedbo.

Slika2_Bicivlak-2016-04-19-07.48

O Pešbusu in Bicivlaku

S Pešbusom se učenci v šolo odpravijo peš, z Bicivlakom pa s kolesom, v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Zasnova aktivnosti, ter gradiva in protokoli za izvedbo so bili na podlagi različnih vzorov iz tujine razviti v letu 2016 v okviru programa Zdrav šolar, ki so ga ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje RS izvajale organizacije IPoP – Inštitut za politike prostora, društvo Focus, društvo Gekolina, Ljubljanska kolesarska mreža, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Eko-Humanitatis, Studio 12 in Mariborska kolesarska mreža. Kasneje se je aktivnost pod vodstvom IPoP razvijala tudi ob podpori Ministrstva za okolje in prostor in v partnerstvih z društvom Focus, Umanotero, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter društvom CIPRA Slovenija.

Pešbus in Bicivlak se prilagajata potrebam in okoliščinam sodelujočih osnovnih šol. Organizatorji zberejo prijave, pripravijo načrt poti in postaj ter natančen urnik poti do šole glede na število, strukturo ter geografsko razpršenost udeleženih otrok. Skupine učencev spremljajo starši prostovoljci ali prostovoljci iz drugih organizacij. Pešpot ali kolesarjenje v šolo zagotavlja pomemben del minimalne vsakodnevne priporočene količine fizične aktivnosti otrok ter spodbuja vzgojo o prometni varnosti in trajnostnem razvoju.

copyright Bostjan Pucelj

Aktivno v šolo

Nadaljnji razvoj in širjenje aktivnosti poteka v okviru programa Aktivno v šolo, ki ga vodi IPoP – Inštituta za politike prostora, pri izvajanju pa sodelujeta tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Več na spletni strani aktivnovsolo.si in na www.facebook.com/aktivnovsolo/.

Foto Lea Benčina, arhiv IPoP ter Boštjan Pucelj

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt