VsiHodimo_PoP_photoKajaBrezocnik (33)

Posvet Vsi hodimo povezal akterje z različnih področij

01. 09. 2017

Pretekli četrtek je bil v Novem mestu posvet o hoji kot prometni praksi. Udeležence so nagovorili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, občin, šol in nevladnih organizacij, ki so opozorili so na različne koristi hoje in predstavili ukrepe za spodbujanje hoje in prizadevanja za izboljšanje pogojev za hojo kot vsakdanjo prometno prakso.

Sodeč po odzivih udeležencev, posveta se je udeležilo 50 predstavnikov različnih ministrstev, občin in nevladnih organizacij in delegacija gostov iz Zagreba, je dogodek dosegel namen. Cilj posveta je bil promovirati hojo v kontekstu prizadevanj družbe za trajnostno mobilnost, varstvo okolja in javno zdravje in opozoriti na pomen sodelovanja med akterji z različnih področij. Iz prispevkov je bilo mogoče razumeti, da se pristaši hoje dobro zavedajo koristi hoje in sodelovanja ter da imajo vsi že tudi dobre izkušnje s sodelovanjem pri zagotavljanju možnosti za hojo.

Picture3

Zbrane je najprej nagovoril župan mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, se zahvalil za izbiro Novega mesta za kraj dogodka in poudaril, da v občini načrtno povezujejo kakovost bivanja z možnostmi za hojo in kolesarjenje in zato ambiciozno načrtujejo investicije v izboljšanje infrastrukture. Napovedal je zaprtje Glavnega trga za avtomobilski promet po končani prenovi in posebej pohvali odmeven  zagon organizirane hoje v šolo s Pešbusom na osnovni šoli Grm.

Direktor IPoP- Inštitua za politike prostora, Marko Peterlin je uvodoma pojasnil, da je organizacija posveta povezana z večletnimi prizadevanji IPoP-a za promocijo hoje in da sloni na dobrih izkušnjah iz projektov kot so urbani sprehodi Jane’s Walk, Zdrav šolar, Trajnostna mobilnost v praksi in Aktivno v šolo. Te izkušnje kažejo, da je hoja zelo privlačna prometna praksa, da je odločanje prebivalcev za hojo koristno tudi za razvoj odnosov in dejavnosti v lokalnem okolju in da je možno s kombinacijo organizacijskih in fizičnih ukrepov pomembno izboljšati pogoje za hojo. To je še posebej pomembno zato, ker so potenciali za peš hojo v slovenskih naselij dobri in ker starše pri odločanju o načinu prihoda otrok v šolo daleč najbolj skrbi varnost.

V imenu ministrstva za okolje in prostor je zbrane pozdravila mag. Lenča Šolar Humerca z Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, ki je hojo umestila v obe delovni področji ministrstva in predstavila, kako se prizadevanja trajnostno mobilnost povezujejo z varstvom okolja in urejanjem prostora. Posvet je nadaljeval predstavnik ministrstva za infrastrukturo Tadej Žaucer iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki je izpostavil posebnosti hoje kot prometne prakse, ki zelo pogosto deluje v povezavi z drugimi vrstami prometa in je zato zelo težko meriti njene učinke in obseg. Predstavil je prizadevanja ministrstva za spodbujanje hoje v konceptu trajnostne mobilnosti in opozoril na posebnosti  načrtovanja hodljivosti, na potrebe funkcionalno oviranih oseb in na dobre prakse spodbujanja hoje z ukrepi kot so označevalne table s podatki o razdaljah. V nadaljevanju so predstavniki mestne občine Novo mesto predstavili Celostno prometno strategijo in načrtovalske ukrepe s katerimi si prizadevajo izboljšati pogoje za hojo v občini. V duhu teh prizadevanj nevladne organizacije in civilna združenja v Sloveniji že od leta 2011 organizirajo tudi urbane sprehode Jane’s Walk. Na posvetu sta jih predstavili Mag. Jelka Hudoklin, kot predstavnica Društva arhitektov Dolenjske in Društva krajinskih arhitektov Slovenije in  Darja Matjašec kot predstavnica civilne iniciative Loka, mesto vseh iz Škofje Loke. Sprehodi so v obeh okoljih postali prepoznavna oblika povezovanja prebivalcev in civilnodružbenega prizadevanja za urejanje prostora. Sklop je s predstavitvijo poslanstva in dela zaključil Mitja Simič kot predstavnik skupine Pešfolk iz Novega mesta.

Picture5

V drugem sklopu je posvet osvetlil koristi in vidike vedno bolj aktualne peš hoje v šolo. Prizadevanja za zdravje in bolj aktiven življenjski slog otrok so tudi v Sloveniji zbudila veliko zanimanje za hojo in kolesarjenje v šolo. Najprej je zbrane nagovorila Brigita Zupančič Tisovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S pozivom k sodelovanju pri njeni predstavitvi je zbrane spodbudila h gibanju in razmišljanju ter tako nedvoumno poudarila, da so za zdrav življenjski slog ključna naša dejanja. O organizirani hoji v šolo s Pešbusom je najprej spregovorila Špela Berlot iz organizacije CIPRA Slovenija, ki je predstavila ugotovitve projekta Trajnostna mobilnost v šoli s  katerim so sodelujoči preteklo pomlad s podporo Ministrstva za okolje in prostor v dveh šolah podprli organizacijo hoje v šolo in pripravili priporočila za pripravo mobilnostnih načrtov. Sledili sta predstavitvi izkušenj z organizacijo Pešbusa, iz Nove Gorice in Novega mesta. Vanda Mezgec je poročala o  izkušnjah s prvo izvedbo Pešbusa v občini Nova Gorica na osnovni šolo Ledine, Marjetka Ferkolj pa o izjemno odmevni izvedbi, ki je lansko šolsko leto potekala na OŠ Grm in vključevala več zelo motiviranih staršev in prostovoljcev. Sklop se je zaključil z nastopom mag. Marte Novak z Zavoda RS za šolstvo, ki je poudarila, kako je reorganizacija prihoda v šolo smiselno povezana z vzgojno izobraževalnimi vsebinami ter predstavila, kako zavod podpira šole pri spreminjanju potovalnih navad otrok in posebej izpostavila pomen vzgoje za varno udeležbo otrok  v prometu.

Picture6

V zadnjem sklopu so bili udeleženci povabljeni še k razmisleku o tem, kakšne so možnostih za samostojno mobilnost funkcionalno oviranih oseb. Število prebivalcev, ki so trajno ali občasno ovirani pri rabi prostora  se vztrajno povečuje, zato se o vlogi univerzalne uporabnosti javnega prostora vedno več govori in prizadevanja za enake možnosti se stopnjujejo. V nekaterih državah je že več kot 20 % oseb  občasno ali trajno funkcionalno oviranih, če upoštevamo da mednje sodijo tudi starejši in starši z otroškimi vozički. Na to je opozorila tudi Pavli Koc z ministrstva za okolje in prostor, ki je zbranim predstavila prispevek Direktorata za prostor, graditev in stanovanja za univerzalno dostopnost prostora na ravni zakonodajnih rešitev kot na ravni uveljavljanja standardov v načrtovalski praksi. O tem kako se v praksi spopadajo z vprašanji univerzalne dostopnosti v mestni občini Ljubljana je na koncu spregovoril še Karel Pollak, predstavniki Sveta za odstranjevanje  arhitekturnih in komunikacijskih ovir v mestni občini Ljubljana. Svet deluje že od konca osemdesetih let in v sodelovanju s predstavniki invalidskih organizacij spremlja razmere in pripravlja akcijske programe s katerimi mestna občina postopoma odstranjuje funkcionalne ovira v javnem odprtem ni grajenem prostoru. Žal sta morala sodelovanje na posvetu nenadejano odpovedati predstavnika Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki izvaja program »Občina po meri invalidov« in predstavnik Medobčinskega društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja.

Picture7

Po koncu posveta so se zbrani še kar lep čas zadržali v sproščeni razpravi nato pa so se nekatero odpravili še na družabno srečanje organizatorjev urbanih sprehodov na Pumpnco ob Krki. 

Posvet je organiziral IPoP – Inštitut za politike prostora v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, finančno pa sta ga podpla Eko sklad, Slovenski okoljski sklad in Mreža za prostor.

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

PiPi

Naš mali avto … souporaba avtomobila 1 na 1

Pogovor, Vodnikova domačija v Ljubljani, petek, 22. septembra 2017 ob 18:30

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno.

Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

A souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme, ali pa se sosedje in prijatelji organizirajo kar sami. O tem so bomo pogovarjali na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji na Dan brez avtomobila v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bosta delila Aleksander Vujović, ki si že leto in pol deli avto še z dvemi prijatelji, ter Urša Hribernik iz skupnosti PiPi. Uvod v souporabo avtomobilov bo predstavil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki bo tudi moderiral pogovor.

Vabljeni!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt