Obiskali smo lokalno pisarno urbane prenove na Dunaju

30. 08. 2017

V okviru projekta Trajnostna urbana regeneracija smo se 28. avgusta 2017 mudili na Dunaju, kjer smo spoznali primere dobre prakse na področju mehke urbane prenove.

 Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_115

Gostitelj Florian Brand, predstavnik lokalne pisarne prenove za 7., 8. in 16. okrožje, nas je sprejel v projektnem prostoru na Herbststraße 15, v katerem gostujejo skupnostni prostor z raznovrstnim programom (kot so jezikovni tečaji, tečaji šivanja in kuhanja), knjižnica reči Leila in pisarna lokalnega Karitasa. Prebivalcem tega območja nudijo tudi pravni nasvet v zvezi s stanovanjskimi vprašanji.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_108

Florian nam je na sprehodu po 16. okrožju predstavil več primerov prenove javnega prostora. Povečini gre za manjše posege v javni prostor s postavitvijo osnovne urbane opreme (klopi in preprostih igral), zasaditev dreves in ureditev manjših vrtičkov. Pri tem pa je v večini primerov mesto na teh mikro lokacijah prilagodilo tudi prometno ureditev tako, da je zmanjšalo število parkirnih mest, umirilo avtomobilski promet ter izboljšalo pogoje za hojo in kolesarjenje.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_123

Florian je poudaril, da so tovrstni posegi vedno priložnost za dialog s prebivalci. Čeprav jih pisarna vključuje v pripravo posameznih sprememb, vsi nad njimi najprej niso navdušeni. Tako se začne dialog, s katerim se začetne pilotne postavitve urbane opreme lahko še spremenijo glede na opažanja, predloge in zaznane potrebe.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_147

V prostorih lokalne pisarne urbane prenove GB*7/8/16 smo se srečali z Petrom Mlczochom, sodelavcem lokalne pisarne urbane prenove za 2. in 20. okrožje (GB*2/20), ki je predstavil delo pisarne ter opisal pristope k sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, ki izhajajo iz njegovih dolgoletnih izkušenj dela na tem področju.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_138

Lokalne pisarne urbane prenove na Dunaju delujejo že 40 let. V začetku so bile namenjene predvsem podpori prebivalcem pri fizični prenovi stavb iz obdobja v drugi polovici 19. stoletja, t. i. Gründerzeit, in pravni podpori pri stanovanjskih vprašanjih. Z leti se je poslanstvo pisarn nekoliko spremenilo, tako se zdaj ukvarjajo tudi s spodbujanjem lokalnega gospodarstva, krepitvijo ugleda sosesk in opolnomočenjem prebivalcev, izboljševanjem javnega prostora, vrtičkarstvom in participacijo.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_127

Delo lokalnih pisarn v celoti financira mesto Dunaj, za dodatno financiranje pa se lahko prijavljajo na evropske in druge razpise. Upravljalci lokalnih pisarn so izbrani z razpisom in podpišejo pogodbo za šest let. Mesto določi cilje pisarne, program pa oblikujejo neodvisno.

DSC02965

V popoldanskem delu smo spoznali Johannesa Kellnerja, ki nam je predstavil projekt Grätzloase, pri katerem gre za manjše intervencije v javnem prostoru, večinoma na parkirnih mestih. Prebivalci se s pobudo prijavijo na razpis in pridobijo sredstva za uresničitev. Na ta način se izboljša kakovost javnega prostora, prebivalci se s pripravo intervencije nanj navežejo, tam preživijo več časa in ob tem spoznajo svoje sosede.

DSC02995

Ob koncu obiska nas je Yvonne Franz, predavateljica na Univerzi na Dunaju in magistrskem študiju Urban Studies 4Cities, peljala na Meidlinger Markt, kjer ima okrog 20 hotelskih sob Grätzlhotel. Gre za razpršen hotel, katerega hotelske sobe se nahajajo v lokalih v pritličjih stavb, večinoma z izložbami, obrnjenimi na ulico. Hotel večino sob najema od zasebnikov in podjetij s pogodbo za 15 let.

Institute_f_Spatial_Policies_ViennaExcursion_135

Udeleženci študijskega obiska so bili predstavniki občin Idrija, Kočevje, Kranj, Nova Gorica in Slovenj Gradec, nevladnih organizacij iz teh krajev ter predstavnici Ministrstva za okolje in prostor, ki sofinancira projekt Trajnostna urbana regeneracija.

S tem smo zaključili serijo izobraževalnih aktivnosti. O drugih aktivnostih več tukaj. Več o projektu in interveciji v Idriji pa tukaj.

Več o lokalnih pisarnah lahko preberete v brošuri Celovita urbana prenova.

Fotografije: Johannes Hloch, Marko Peterlin

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt