Podrta drevesa na Cesti zmage

Cesta zmage v Mariboru – nekaj ni v redu

29. 08. 2017

Maja Simoneti, IPoP

Medtem ko v javnosti odmeva posek prvih dreves na Cesti zmage v Mariboru, prihajajo v javnost vsak dan drugačne informacije o tem, koliko dreves kljub vsemu, ne bo treba posekati. Zdi se, da ni funkcionalnih razlogov zaradi katerih bi ob prenovi morali posekati večino dreves. Če gre verjeti protestnikom in arborističnemu mnenju, ki so ga pridobili, je bila večina dreves v drevoredu v dobri zdravstveni kondiciji.

Včasih je kakšno mestno drevo treba posekati in tudi nekateri drevoredi v slovenskih naseljih so že stari in jih bo treba počasi nadomestiti z novimi. Kdaj in kako se temu streže, mora biti v vsakem resnem mestu jasno določeno v okviru pogojev za urejanje prostora, varstvo okolja in vzdrževanje zelenih površin. Če mesta nalogi niso kos, bi morala ukrepati država. Biti ravnanju z drevjem kos pomeni biti tudi v stanju, da pravočasno in zadovoljivo pojasnimo javnosti, kaj se bo z drevjem zgodilo in zakaj.

Davno že, ko v naših krajih še zdaleč ni bilo aktualno govoriti o koristih mestnih dreves, sem se naučila, da je simbolni pomen dreves izjemno velik in da je zaradi tega treba biti skrben pri tem, kako komuniciramo ravnanje z njimi. Danes je že splošno znano, da so drevesa izjemno pomembna za kakovost bivanja in da je zato treba posvetiti veliko pozornosti strokovni negi in varstvu dreves, še posebej odraslih dreves.

V mednarodni praksi je zaradi pomena dreves in dejstva, da je danes zelo težko zagotoviti pogoje za njihovo dolgoživost velik pomen pripisan tako standardom kakovosti sadik kot tudi standardom saditve in vzdrževanja. Več mest poroča, da niti pol novo posajenih dreves ne dočaka deset let starosti. Standardi za ravnanje z drevjem ne morejo biti stvar izbire in težko pričakujemo, da bodo ljudem in okolju drevesa prinašala pričakovane koristi, če so v vsakem mestu lahko čisto drugačni.

Foto: Maribor info

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

PiPi

Naš mali avto … souporaba avtomobila 1 na 1

Pogovor, Vodnikova domačija v Ljubljani, petek, 22. septembra 2017 ob 18:30

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno.

Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

A souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme, ali pa se sosedje in prijatelji organizirajo kar sami. O tem so bomo pogovarjali na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji na Dan brez avtomobila v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bosta delila Aleksander Vujović, ki si že leto in pol deli avto še z dvemi prijatelji, ter Urša Hribernik iz skupnosti PiPi. Uvod v souporabo avtomobilov bo predstavil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki bo tudi moderiral pogovor.

Vabljeni!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt