Cesta zmage v Mariboru – nekaj ni v redu

29. 08. 2017

Maja Simoneti, IPoP

Medtem ko v javnosti odmeva posek prvih dreves na Cesti zmage v Mariboru, prihajajo v javnost vsak dan drugačne informacije o tem, koliko dreves kljub vsemu, ne bo treba posekati. Zdi se, da ni funkcionalnih razlogov zaradi katerih bi ob prenovi morali posekati večino dreves. Če gre verjeti protestnikom in arborističnemu mnenju, ki so ga pridobili, je bila večina dreves v drevoredu v dobri zdravstveni kondiciji.

Včasih je kakšno mestno drevo treba posekati in tudi nekateri drevoredi v slovenskih naseljih so že stari in jih bo treba počasi nadomestiti z novimi. Kdaj in kako se temu streže, mora biti v vsakem resnem mestu jasno določeno v okviru pogojev za urejanje prostora, varstvo okolja in vzdrževanje zelenih površin. Če mesta nalogi niso kos, bi morala ukrepati država. Biti ravnanju z drevjem kos pomeni biti tudi v stanju, da pravočasno in zadovoljivo pojasnimo javnosti, kaj se bo z drevjem zgodilo in zakaj.

Davno že, ko v naših krajih še zdaleč ni bilo aktualno govoriti o koristih mestnih dreves, sem se naučila, da je simbolni pomen dreves izjemno velik in da je zaradi tega treba biti skrben pri tem, kako komuniciramo ravnanje z njimi. Danes je že splošno znano, da so drevesa izjemno pomembna za kakovost bivanja in da je zato treba posvetiti veliko pozornosti strokovni negi in varstvu dreves, še posebej odraslih dreves.

V mednarodni praksi je zaradi pomena dreves in dejstva, da je danes zelo težko zagotoviti pogoje za njihovo dolgoživost velik pomen pripisan tako standardom kakovosti sadik kot tudi standardom saditve in vzdrževanja. Več mest poroča, da niti pol novo posajenih dreves ne dočaka deset let starosti. Standardi za ravnanje z drevjem ne morejo biti stvar izbire in težko pričakujemo, da bodo ljudem in okolju drevesa prinašala pričakovane koristi, če so v vsakem mestu lahko čisto drugačni.

Foto: Maribor info

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt