Čebelja pot za samooskrbo Mestne občine Ljubljana

04. 08. 2017

V Ljubljani se zavedajo pomena opraševalcev za zeleno mesto, zato so leta 2015 odprli Čebeljo pot. Zanjo je Mestna občina Ljubljana prejela nagrado evropskega programa URBACT za dobro prakso.

Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. Danes na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4500 panjev.

Mestna občina Ljubljana v svoji strategiji razvoja podeželja poudarja pomen kakovostne hrane in lesa za samooskrbo ter njune sonaravne pridelave, k čemur naj bi prispevalo povečanje čebelarstva tako na podeželskih kot urbanih območjih občine. Za spodbujanje čebelarstva, tudi urbanega, in vzpostavljanje ugodnih pogojev za čebelarje si Mestna občina Ljubljana prizadeva z različnimi ukrepi, ki so jih združili v program Čebelja pot.

Občina čebelarje spodbuja, da čebele vzrejajo sonaravno in ekološko ter podpira in prisluhne vsem prebivalcem, ki jih to zanima. Za vzrejo čebel je ključna zadostna količina površin za pašo, kar je v zeleni Ljubljani izvedljivo, občina pa kapacitete še krepi. Tako javne zelene površine opremlja z medovitimi rastlinami in drevesi, na drugi strani pa si prizadeva odstraniti vse sovražnike čebel, kot so pesticidi, proste kisline, ostanki težkih kovin in genetsko spremenjeni organizmi. Rastline, ki jih občina zasaja na svojim površinah, naj bi bile povečini avtohtone in naj bi zagotavljale biotsko raznovrstnost.

Za umeščanje čebelarjenja v urbani prostor je mesto poskrbelo s posebej za ta namen oblikovanimi čebelnjaki in stojišči za panje. Poleg fizičnih posegov v prostoru in ukrepov pri vzdrževanju zelenih površin so za spodbujanje čebelarjenja ključne izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti.

Pri programu Čebelja pot sodeluje kar 32 različnih akterjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev, ki vsaka na svoj način skrbijo za dobrobit čebel v mestu. Na šolah potekajo čebelarski krožki, čebele pa so tudi del različnih učnih poti, ki poleg domačih šolarjev in odraslih pritegnejo tudi številne obiskovalce.

Čebelja pot je tako dober primer sodelovanja med čebelarji, prebivalci, zasebnimi podjetji in mestno upravo, ki združujejo naravno in kulturno dediščino, kulinariko, obiske panjev in mestne zelene površine kot tudi trinajst teras nad mestom, kjer domujejo mestne čebele. Primer takšnega urbanega čebelnjaka se nahaja na strehi Cankarjevega doma v samem središču Ljubljane.

Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bo program Čebelje poti nadgradila še z zgodbo o divjih opraševalcih in gradnjo okolju prijaznih lesenih čebelnjakov z zelenimi strehami.

Če vam je dobra praksa všeč, lahko zanjo glasujete tukaj.

Viri: www.ljubljana.si, Strategija razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana za programsko obdobje 2014–2020

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Mi smo proti! Sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

12. februar 2018, 9.30–11.30, Vetrinjski dvor, Maribor

Ste se tudi v vaši občini ob pripravi Celostne prometne strategije prvič zares temeljito lotili sodelovanja z javnostjo? Še nimate Celostne prometne strategije, pa bi v odločitve o ureditvi prometa in javnega prostora v občini radi vključili prebivalce? Prebivalci v vse večji meri pričakujejo, da jih boste redno vključevali v procese odločanja?

Sodelovanje z javnostjo je lahko za občinsko upravo in njene uslužbence veliko breme. Lahko pa tudi olajša vaše delo, izboljša rešitve in vas poveže s skupnostjo prebivalcev.

Vabimo vas na pogovor o različnih zadregah in težavah, ki spremljajo sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa in o možnostih za to, da sodelovanje kljub vsemu dobro steče in da postane tudi uspešno. Razpravljali bomo o tem, kako breme sodelovanja z javnostjo obrniti v korist obojih – občine in prebivalcev.

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo z vedno glasnejšimi zahtevami po vključevanju javnosti v procese odločanja. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj ter s tem razviti zaupanje udeležencev v možnosti, ki jih prinaša sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa. Predstavljene bodo tudi različne metode sodelovanja z javnostjo ter praktični primeri iz slovenskih občin.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 9. 2. 2018 s prijavo na tej povezavi.

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

V naslednjih tednih bosta podobna dogodka potekala še v Kopru in Novem mestu. Več kmalu.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt