Kranj prejel nagrado za dobro prakso pri prenovi soseske Planina

27. 07. 2017

Mestna občina Kranj je prejela naslov mesto z dobro prakso. Nagrado je program URBACT, evropski program, ki spodbuja celostni urbani razvoj, podelil za 97 dobrih praks po vsej Evropi. Poleg Kranja je od slovenskih mest nagrado prejela še Ljubljana.

Kranj se, podobno kot mnoga druga slovenska in evropska mesta, sooča z vztrajno degradacijo stanovanjskih sosesk. Prebivalci se pritožujejo nad pomanjkanjem parkirišč, slabo povezanostjo z javnim prometom, dotrajanostjo urbane opreme, nizko energetsko učinkovitostjo stavb in pomanjkanjem kakovostnih otroških igrišč. Zanemarjanje problematike stanovanjskih sosesk lahko vodi do resnih družbenih in gospodarskih posledic.

Mestna občina Kranj se je zato skladno s svojo trajnostno urbano strategijo odločila pričeti z aktivnostmi za izboljšanje kakovosti bivanja v soseski Planina, v kateri biva kar četrtina vseh občank in občanov. Pred fizično in energetsko obnovo so se v Kranju odločili posvetiti mehkim ukrepom v obliki lokalne pisarne prenove, še prej pa aktivirati prebivalstvo in preveriti njihove potrebe.

Oddelek za okolje in prostor si je zadal načrt prenove in oživitve oblikovati skupaj s prebivalci, zato so vzpostavili delovno skupino, v katero so poleg strokovnjakov iz nevladnih organizacij vključili še različne občinske oddelke, javne službe, krajevne skupnosti, ki delujejo na območju soseske, in drugo zainteresirano javnost.

Delovna skupina je z različnimi metodami, kot so spletna in fizična ankete, interaktivni zemljevid, razstava o razvoju soseske in zbor stanovalcev soseske, zbrala potrebe in želje stanovalcev. Po analizi pridobljenih podatkov in glede na interese so stanovalce organizirali v tematske delovne skupine, ki so obravnavale različne izzive soseske, predvsem pa so iskale možne rešitve.

Tematske delovne skupine so materialno in strokovno podprli pri razvoju rešitev ter jim omogočili, da svoj predlog realizirajo z »mini projektom«, s katerim so na problem opozorili širši krog javnosti ter istočasno nakazali možno rešitev. Poleg teh manjših testnih projektov so na pobudo ene od delovnih skupin skupaj s prebivalci obnovili osrednje otroško igrišče v soseski.

Kot rezultat večmesečnega dela v skupinah in različnih načinov posvetovanja s prebivalci je nastal celostni načrt prenove in oživitve stanovanjske soseske Planina. Načrt v soseski predvideva nekaj programskih obogatitev soseske – poleg  lokalne pisarne prenove, ki bo zagotavljala kontinuirano sodelovanje s prebivalci še center trajnostne mobilnosti, center urbanih športov in center za družine – ter tudi revitalizacijo podhodov za pešce in kolesarje in vzpostavitev povezovalne tematske poti.

Čeprav je načrt prenove in oživitve soseske pripravljen, se vključevanje prebivalcev v prenovo soseske ni zaključilo; ti bodo namreč pomembni akterji tudi pri izvajanju predvidenih ukrepov. V idealnem primeru bi si želeli, da bi se iz tesnega sodelovanja s prebivalci razvil tudi model skupnostnega upravljanja s sosesko in njenega vzdrževanja. Glede na občutke pripadnosti in zadovoljstva, ki so jih prebivalci razvili v dosedanjem procesu, se za uspešnost tovrstnih pristopov k upravljanju ni bati.

Več o dobri praksi v Kranju: http://urbact.eu/community-building-and-neighbourhood-renewal

Več o dobrih praksah: www.urbactgoodpractices.eu

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt