V šolo s Pešbusom

21. 06. 2017

S koncem šolskega leta se končujejo tudi spremljane poti otrok v šolo peš po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku, znane kot Pešbusi. Po lanski pilotni izvedbi na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici, so letos prvič potekale v celoti v organizaciji samih šol in občin, ob podpori Inštituta za politike prostora. Na štirih osnovnih šolah v Novi Gorici, Novem mestu, Ilirski Bistrici in Ljubljani se je prek 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo.

Osnovnošolci danes vse manj časa preživijo zunaj, zaradi česar se zmanjšujejo njihove gibalne sposobnosti, narašča pa debelost in z njo povezane bolezni. V šolo jih največkrat z avtomobili vozijo skrbni starši, kar pa ne vpliva dobro na njihovo zdravje, telesno pripravljenost in samostojnost. Pešbus je odgovor na opisane izzive. Z njim lahko otroci vsak dan naredijo nekaj za svoje zdravje, zanemariti pa ne gre tudi številnih koristi za okolje in starše, ki zjutraj niso več obremenjeni z razvažanjem in gnečo na cestah.

V različnih oblikah in pod različnimi imeni ga poznajo v mnogih državah, pri nas pa se je lani ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje in ob sodelovanju več organizacij v koordinaciji Inštituta za politike prostora prvič pilotno dva tedna izvajal na treh osnovnih šolah, in sicer na POŠ Ledine v Novi Gorici ter OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Koseze v Ljubljani. Pešbusa in Bicivlaka, pri katerem pot v šolo poteka s kolesi, se je lani udeležilo skupno 81 otrok.

Najbolj množično v Novem mestu

Letos je Pešbus doživel izjemen odziv otrok in staršev v Novem mestu, na Osnovni šoli Grm. Izvedba se je z nekaj več kot 40 otroki začela v drugem tednu maja 2017 in naj bi po prvotnih načrtih trajala 4 tedne. A kot je povedala koordinatorka aktivnosti na šoli Marjeta Ferkolj Smolič, je bilo z vsakim tednom vključenih otrok več, v juniju že okoli 100, zato se je šola v dogovoru z Mestno občino Novo mesto odločila podaljšati izvedbo Pešbusa kar do konca šolskega leta. Tako starši kot učitelji so poudarili, da otroci v šolo pridejo precej bolj umirjeni, sproščeni, boljša je socializacija med učenci, saj stike navezujejo tudi z drugimi otroki, ne le s sošolci, med otroki in spremljevalci pa se razvijejo zanimivi pogovori.

Za spremstvo skrbijo prostovoljci, ki jih koordinira novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, med njimi pa je tudi veliko staršev. Otroci hodijo v šolo po sedmih progah, med katerimi je najdaljša dolga skoraj 3 kilometre oziroma 45 minut. Zaradi projekta so v okolici OŠ Grm izboljšali tudi prometno situacijo, saj beležijo tudi do 40 avtomobilov manj dnevno. Izvedbo aktivnosti je v Novem mestu v celoti financirala Mestna občina Novo mesto.

Uspešno tudi v Ljubljani, Novi Gorici in Ilirski Bistrici

Na Osnovni šoli Koseze v Ljubljani, kjer je aktivnost potekala že lani, je letos dva tedna od konca maja do sredine junija po štirih progah hodilo 42 otrok. Med spremljevalci je bila skoraj polovica staršev, tri učiteljice in trije zunanji prostovoljci. Kot je povedala koordinatorka aktivnosti na šoli in tudi ena od spremljevalk Andreja Duh Uhelj, se je dobro obnesla tudi najdaljša proga iz Podutika, dolga več kot 2 kilometra. Poudarila je, da je očitno projekt že prepoznaven v lokalnem okolju, saj so jih po poti ustavljali tudi starši otrok z drugih šol in spraševali, kako se lahko pridružijo.

Foto Lea Benčina

Foto Lea Benčina

Tudi Podružnična osnovna šola Ledine v Novi Gorici je Pešbus izvajala že drugo leto. Letos se je začel sredi aprila in teče do konca šolskega leta. V okviru dveh prog pri njem sodeluje 13 otrok, spremljevalci pa so po eden s strani Mestne občine Nova Gorica in staršev ter s strani Društva Šola zdravja. Aktivnost je podprla in organizirala Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z Javnim zavodom za šport Nova Gorica.

Osnovna šola Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici se je aktivnosti letos pridružila prvič. En teden sredi maja je 14 šolarjev hodilo v šolo po dveh progah, za spremstvo pa so poskrbele večinoma kar učiteljice na šoli.

Vse šole je pri izvedbi z znanjem in izkušnjami iz pilotnih projektov po najboljših močeh podprl IPoP – Inštitut za politike prostora, na OŠ Koseze in OŠ Antona Žnideršiča pa je poskrbel tudi za potrebne materiale za izvedbo.

Več o Pešbusu in Bicivlaku

S Pešbusom se učenci v šolo odpravijo peš, z Bicivlakom pa s kolesom, v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Zasnova aktivnosti, ter gradiva in protokoli za izvedbo so bili na podlagi različnih vzorov iz tujine razviti v letu 2016 v okviru programa Zdrav šolar, ki so ga ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje RS izvajale organizacije IPoP – Inštitut za politike prostora, društvo Focus, društvo Gekolina, Ljubljanska kolesarska mreža, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Eko-Humanitatis, Studio 12 in Mariborska kolesarska mreža. Kasneje se je aktivnost pod vodstvom IPoP razvijala tudi ob podpori Ministrstva za okolje in prostor in v partnerstvih z društvom Focus, Umanotero, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter društvom CIPRA Slovenija. Nadaljnji razvoj in širjenje aktivnosti poteka v okviru programa Aktivno v šolo. Več na spletni strani aktivnovsolo.si in na www.facebook.com/aktivnovsolo/.

Pešbus se prilagaja potrebam in okoliščinam sodelujočih osnovnih šol. Organizatorji zberejo prijave, pripravijo načrt poti in postaj ter natančen urnik poti do šole glede na število, strukturo ter geografsko razpršenost udeleženih otrok. Skupine učencev spremljajo starši prostovoljci ali prostovoljci iz drugih organizacij. Pešpot v šolo zagotavlja pomemben del minimalne vsakodnevne priporočene količine fizične aktivnosti otrok ter spodbuja vzgojo o prometni varnosti in trajnostnem razvoju.

aktivnovsolo.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt