img-20170602-143225-1_orig

Urbanisti napovedujejo: urbana prenova trka na vrta slovenske urbane politike

20. 06. 2017

Maja Simoneti

V začetku meseca se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani zbralo dobrih sto udeležencev Sedlarjevih srečanj, ki so prišli iz različnih podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja, občin in drugih organizacij. Letos je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije dogodek posvetilo razmisleku o urbani prenovi, ki se v Sloveniji, kljub načelni podpori in usmeritvam v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), iz različnih razlogov še vedno ne izvaja res aktivno in sistematično. Zbrane so najprej nagovorili predsednica društva dr. Liljana Jankovič Grobelnik, direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, in direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije dr. Igor Bizjak. Vsak po svoje so izpostavili velik pomen urbane regeneracije za trajnostni razvoj mest in drugih naselij ter opozorili na izzive povezane z izvajanjem. Predsednica DUPPS je posebej poudarila odgovornost stroke za razvoj, ki ga podpirajo tudi strokovna srečanja in druge priložnosti za druženje in razvoj sposobnosti strok za interdisciplinarno sodelovanje. Direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja je kratko predstavila področje urbane prenove, spomnila na odprta vprašanja prenove stanovanjskih sosesk, na izzive degradiranih industrijskih območij in celovite prenove starih mestnih jeder ter vsem zbranim zaželela uspešno delo.

Udeleženci 28. Sedlarjevih srečanj med razpravo (foto dokumentacija DUPPS)

Udeleženci 28. Sedlarjevih srečanj med razpravo.

Sledila sta uvodna nastopa profesorjev Janeza Koželja, podžupana Mestnebčine Ljubljana in pfesorja na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in dr. Andreja Pogačnika, upokojenega profesorja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. V nadaljevanju so se zvrstili trije nizi petih oziroma štirih krajših predstavitev, ki so jih prispevali: mag. Miran Gajšek (MOL), Leon Kobetič (Locus) in mag. Nika Rovšek (MOL), Boštjan Cotič (UI RS), Manca Krošelj (BF KA), Boštjan Cotič (UI RS) in prof. dr. Lučka Ažman Momirski (FA UL),  doc. dr. Barbara Lampič (FF UL) in doc. dr. Mojca Foški (FGG UL), mag. Aša Rogelj (MOP) in Rok Klemenčič (MOP), dr. Maja Simoneti (IPoP) in dr. Petra Vertelj Nared (LUZ),  dr. Nataša Bratina, Alenka Korenjak (Prostorož), dr. Aleš Mlakar in Matej Kučina, Jernej Červek in Luka Ivanič (MOP), dr. Darja Marinček Prosenc (Populus), izr. prof. dr. Simon Kušar (FF UL) in doc. dr. Barbara Lampič (FF UL).

Udeleženci 28. Sedlarjevih srečanj med pavzo za kosilo (foto dokumentacija DUPPS)

Udeleženci 28. Sedlarjevih srečanj med pavzo za kosilo.

Maja Simoneti (IPoP) in Petra Vertelj Nared (LUZ, d.d.) sta v svojem prispevku povezali urbano regeneracijo in urejanje javnih zelenih površin. Opozorili sta, da se proces urbane prenove pravzaprav začne že na ravni urbane politike in strateškega prostorskega načrtovanja. Takrat se po njuni presoji vzpostavijo osnovni pogoji za zagon in izvajanje procesov prenove, predvsem pa se javni interes takrat legitimira in umesti v prostor. Spomnili sta,  se javni interes za zagotavljanje kakovosti bivanja z urejanjem javnih zelenih površin tudi sicer uresničuje in legitimira prav skozi proces prostorskega načrtovanja, ko se zagotavljajo lokacije in obseg prostora za javne zelene površine oziroma njihova dostopnost in kakovost. Sama povezava med prenovo in javnimi zelenimi površinami pa je potem večplastna. Javne zelene površine, kot površine v splošni javni rabi, so po njuni presoji hkrati predmet prenove in orodje za prenovo, pri tem pa so lahko med prenovo tudi ogrožene. Obstaja nevarnost, da se njihov obseg pri prenovi nekritično zmanjša na račun novih programov in dejavnosti. Prav tako obstaja nevarnost, da se posamezne javne zelene površine, predvsem centralne, v procesih prenove favorizira, medtem ko ostajajo druge, periferne in predvsem stanovanjske, zapostavljene.

Za uravnoteženost programov prenove in vodenje procesov prenove je zato po njuni presoji ključno, da pride do pravočasnega vključevanja različnih akterjev v pripravo programov varstva in razvoja zelenih površin, ki morajo vključevati tudi izhodišča za njihovo prenovo. Izkaže se, da je za potek prenove res pomembno, da se zagotovi čim boljše pogoje za sodelovanje med akterji, da se razvije občutek zavezanosti k skupnim ciljem in povezanosti pri reševanju skupnih zadev. Domače izkušnje pa kažejo predvsem na to, da je v pogojih razpršenega in neurejenega lastništva, odtujenosti, nizke stopnje medsebojnega zaupanja in sposobnosti sodelovanja ključno, da ima javna oblast vzvode za zagon prenove in za povezovanje akterjev. Zato je nujno, da se v procesu prostorskega načrtovanja nedvoumno opredeli javne zelene površine in hkrati doreče območja, ki bodo deležna celovite urbane prenove. Na ta način se določi površine namenjene javni rabi in tiste potrebne prenove, predvsem pa se vzpostavi, legalizira in legitimira, izhodišča za dolgoročno naravnano sodelovanje med javno upravo in lastniki ter drugimi deležniki pri upravljanju in prenovi.

Zaključno razpravo sta vodila predsednica DUPPS dr. Liljana Jankovič Grobelšek in dr. Pavle Gantar.  (foto dokumentacija DUPPS)

Zaključno razpravo sta vodila predsednica DUPPS dr. Liljana Jankovič Grobelšek in dr. Pavel Gantar.

Po vsakem sklopu predavanj je bila publiki na srečanju dana priložnost za nekaj vprašanj in komentarjev,  na koncu pa sta besedo povzela predsednica društva dr. Lilijana Jankovič Grobelnik in sociolog dr. Pavel Gantar, ki sta napovedala tudi oblikovanje sklepov srečanja. DUPPS je zagotovil snemanje dogodka in celoten video posnetek je dostopen na internetni strani društva www.dupps.si kjer je možno slediti tudi drugim dogodkom in objavam o aktivnostih društva.

Fotografije: dokumentacija DUPPS

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

PiPi

Naš mali avto … souporaba avtomobila 1 na 1

Pogovor, Vodnikova domačija v Ljubljani, petek, 22. septembra 2017 ob 18:30

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, kjer se čas običajno meri v minutah ali urah. Izposoja je samopostrežna, bodisi na vnaprej določenih točkah bodisi kjerkoli v okviru širšega območja uporabe vozil. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno.

Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Pri nas komercialni kratkotrajni najem električnih vozil v Ljubljani od lani nudi podjetje Avantcar s sistemom Avant2Go.

A souporaba avtomobilov lahko poteka tudi na način, ko lastniki svoja vozila dajejo za kratek čas na voljo drugim uporabnikom v okviru skupne platforme, ali pa se sosedje in prijatelji organizirajo kar sami. O tem so bomo pogovarjali na okrogli mizi v Vodnikovi domačiji na Dan brez avtomobila v petek, 22. septembra 2017 ob 18:30. Svoje izkušnje bosta delila Aleksander Vujović, ki si že leto in pol deli avto še z dvemi prijatelji, ter Urša Hribernik iz skupnosti PiPi. Uvod v souporabo avtomobilov bo predstavil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki bo tudi moderiral pogovor.

Vabljeni!

Več dogodkov
Napovednik Trajekt