4 razlogi za spodbujanje hoje v mestih

03. 05. 2017

Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora - IPoP

Pešci smo bolj ali manj vsi in hoja je osnovni način premikanja, ki povezuje vse druge. Do avtomobila in do kolesa pridemo peš, še bolj to velja za vse oblike javnega prevoza, od avtobusov do letal. Kljub temu bomo težko našli koga, ki bi ob besedi promet najprej pomislil na pešce. Pa bi bilo koristno, če bi.

Danes se z avtomobilom opravi mnogo poti, ki bi jih lahko opravili peš. Kot je pokazala primerjalna raziskava potovalnih navad,[1]se v Nemčiji, ki je po večini tovrstnih kazalcev s Slovenijo zelo primerljiva, 27 % poti, krajših od 1,6 km, opravi z avtomobilom. Pri malo daljših poteh, ki so sicer bolj primerne za kolesa, pa je ta delež še mnogo večji: z avtomobilom se opravi 61 % poti krajših od 3,2 km.

Kot dokazuje vedno več mednarodnih raziskav z različnih področij, ima prijaznost mest za hojo ključno vlogo pri zdravju in zadovoljstvu prebivalstva, čistejšem okolju in cvetočem lokalnem gospodarstvu. V zadnjih desetletjih se je razširilo zavedanje, da mesta z živahnim vsakdanjim utripom, s pestro ponudbo programov v pritličjih stavb in s takšnimi ureditvami javnega prostora, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, svojim meščanom omogočajo boljšo kakovost življenja.

IMAG3028

1. Zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da na zdravje posameznika najbolj vpliva aktiven življenjski slog[2]. O dramatičnih zdravstvenih posledicah sodobnega sedečega oz. vozečega življenjskega sloga so leta 2008 med prvimi poročali iz Velike Britanije. Predvsem previsoka telesna teža in z njo povezana ogroženost za bolezni srca in ožilja ter druge bolezni napoveduje prvo generacijo otrok, ki naj bi imela krajšo napovedano življenjsko dobo kot njihovi starši. Razviti svet se tudi zato obrača k aktivnim oblikam mobilnosti, hoji in kolesarjenju. Redna telesna dejavnost, kakršno omogoča vsakdanja hoja, zmanjšuje tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni, kapi, artritisa in osteoporoze, za povrh pa še izboljšuje razpoloženje.

2. Varstvo okolja

Ker se tovrstni cilji javne zdravstvene politike ujemajo tudi s cilji varstva okolja in trajnostnega razvoja kot takega, imajo nove prometne prakse široko podporo različnih politik. Sprememba potovalnih navad v smeri opravljanja kratkih poti peš ali s kolesom bi prinesla znatne prihranke pri energiji in zmanjšanje izpustov CO2. Ameriška študija[3] je za ZDA izračunala možno zmanjšanje emisij v obsegu med 33 in 91 milijonov ton CO2 na leto. Pri nas ocenjujemo, da bi vsakdo, ki bi dnevno pot z avtomobilom na delo ali v šolo v dolžini 1,5 km zamenjal s peš hojo, prihranil okoli 50 l bencina in dobrih 100 kg izpustov CO2 letno.

3. Lokalno gospodarstvo

Pomembne pa so tudi ekonomske prednosti. Okolje, ki spodbuja hojo, pritegne obiskovalce in prebivalce, da opravljajo vsakodnevne opravke peš, pešci pa seveda laže opazijo izložbe, se ustavijo, gredo v več trgovin in ostanejo na območju dlje, zaradi česar se lahko povečajo prihodki lokalnih storitvenih dejavnosti. Tako so na primer na Times Squaru v New Yorku, ki so ga leta 2008 delno spremenili v območje za pešce, prihodki okoliških dejavnosti v letu dni zrasli kar za 71 odstotkov.

4. Povezana skupnost

Prijaznost mest za hojo pa ima še druge pozitivne učinke za posameznike in skupnosti. Raziskave ugotavljajo, da se v okoljih, prijaznih do pešcev, povečajo možnosti za družabne stike, poveča se povprečno število prijateljev in znancev, občutek ponosa in lokalne pripadnosti, več je prostovoljstva. Mesta, prilagojena hoji, omogočajo razvoj intenzivnejših in bolj raznolikih družbenih vezi ter tako bogatijo vsakdanje življenje prebivalcev in krepijo socialni kapital, ki je ključni razvojni vir lokalnih skupnosti. Izkušnje urbanih sprehodov Jane’s Walk pri nas kažejo, da celo posamezni dogodki, posvečeni pogovoru ob hoji, pomembno pripomorejo k povezovanju prebivalcev in vodijo k novim sosedskim akcijam.

Iz ankete Eurobarometra opravljene v letu 2010 izhaja, da kar 47 odstotkov vprašanih pri nas meni, da bi več pešpoti najučinkoviteje rešilo probleme prometa, povezane z okoljem. Podpora hoji torej ni le ekonomsko upravičena, pač pa tudi politično sprejemljiva. Morda dober namig pred lokalnimi volitvami naslednje leto?

Pridružite se letošnjim sprehodom Jane’s walk: http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/



[1] Transport Policies, Travel Behavior, and Sustainability: A Comparison of Germany and the U.S., ProQuest, 2008

[2] Healthy Cities, Promoting health and equity – evidence for local policy and practice, WHO, Regional Office for Europe. 2014. http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0007/262492/Healthy-Cities-promoting-health-and-equity.pdf?ua=1

[3] Active Transport for America, Rails to Trails Conservancy, 2008

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt