Velik odziv na URBACT razpis za dobre prakse

07. 04. 2017

Na razpis za dobre prakse je prispelo 270 prijav. Iz Slovenije je prijavljenih 10 dobrih praks, oddalo jih je šest mest. Rekorderka med vsemi prijavljenimi je Ljubljana s kar petimi dobrimi praksami.

Sekretariat URBACT se vsem mestom zahvaljuje za oddane prijave!

URBACT razpis za dobre prakse išče skrite rešitve, ki jih mesta uporabljajo pri soočanju s svojimi izzivi, kot so demografske in podnebne spremembe, brezposelnost in urbana revščina.

»Odziv na razpis za dobre prakse je odličen. Veliko različnih evropskih mest je poslalo svoje rešitve, za katere upamo, da jih je mogoče enostavno prenesti v druga mesta. Opogumljajoče je dejstvo, da se je prijavilo veliko mest, ki še niso sodelovala v programu URBACT,« pravi Adelle Bucella, vodje enote za projekte in programiranje pri URBACT sekretariatu.

Namen razpisa je pomagati evropskim mestom, da predstavijo svoje prakse, ki jih druga mesta s podobnim problemom prilagodijo in uporabijo v svojem lokalnem okolju, kar je še posebej koristno glede na vse manjša sredstva občin in mest. Nekaj mest, ki bodo prejelo naziv »mesto z dobro prakso«, bo postalo vodilni partner prenosnih omrežij. Partnerji v prenosnih omrežjih bodo dodobra spoznali dobro prakso vodilnega partnerja, jo prilagodili in nato uporabili v svojem lokalnem okolju.

Razpis za dobre prakse v številkah:

270 prejetih prijav
219 prijavljenih mest (nekaj mest se je odločilo posredovati več kot eno dobro prakso in s tem izboljšati svoje možnosti)
Ljubljana je oddala največ dobrih praks – kar 5! Göteborg (SE), Lizbona (PT) in Esplugues (ES) so oddali po štiri prijave. Devet mest je prijavilo po tri prakse, to so Aviles (ES), Barcelona (ES), Gijon (ES), Gdansk (PL), Guimaraes (PT), Parma (IT), Sintra (PT), Torino (IT) in Valongo (PT).
110 prijavljenih mest še nikoli ni sodelovalo v programu URBACT.
– Dobre prakse so dobro razporejene po temah. Najpopularnejša tema je prostorsko načrtovanje, sledita ji gospodarstvo in socialna vključenost.
– Prijavila so se mesta iz vseh držav članic razen s Slovaške in iz Luksemburga. Kar četrtina prijav je iz držav, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje. Šest ali več prijav smo prejeli s Poljske, Hrvaške, iz Romunije, Madžarske in Slovenije.
– Države z največ prijavitelji (10 ali več mest) so: Italija, Španija, Portugalska, Francija, Grčija, Nemčija in Poljska.
– Na naše presenečenje je prispela tudi ena prijava iz Reykjavika z Islandije.

Mednarodna skupina strokovnjakov na področju urbanega razvoja je že začela z analizo prijav. Poleg kakovostne prijave je pomembno, da je praksa trajnostna, cenovno dostopna in jo je mogoče uvoziti v druga lokalna okolja. Dobre prakse morajo združevati družbene, ekonomske in okoljske ukrepe in reševati probleme na celosten način. Močna vključenost lokalnega prebivalstva je prav tako ključna.

Končni izbor bo nadzorni odbor potrdil v začetku junija.

Mesta z dobro prakso bodo povabljena na URBACT festival mest v Talin med 3. in 5. oktobrom 2017 in k sodelovanju v drugih aktivnostih v okviru Urbane agende za EU.

Sekretariat URBACT

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt