Velik odziv na URBACT razpis za dobre prakse

07. 04. 2017

Na razpis za dobre prakse je prispelo 270 prijav. Iz Slovenije je prijavljenih 10 dobrih praks, oddalo jih je šest mest. Rekorderka med vsemi prijavljenimi je Ljubljana s kar petimi dobrimi praksami.

Sekretariat URBACT se vsem mestom zahvaljuje za oddane prijave!

URBACT razpis za dobre prakse išče skrite rešitve, ki jih mesta uporabljajo pri soočanju s svojimi izzivi, kot so demografske in podnebne spremembe, brezposelnost in urbana revščina.

»Odziv na razpis za dobre prakse je odličen. Veliko različnih evropskih mest je poslalo svoje rešitve, za katere upamo, da jih je mogoče enostavno prenesti v druga mesta. Opogumljajoče je dejstvo, da se je prijavilo veliko mest, ki še niso sodelovala v programu URBACT,« pravi Adelle Bucella, vodje enote za projekte in programiranje pri URBACT sekretariatu.

Namen razpisa je pomagati evropskim mestom, da predstavijo svoje prakse, ki jih druga mesta s podobnim problemom prilagodijo in uporabijo v svojem lokalnem okolju, kar je še posebej koristno glede na vse manjša sredstva občin in mest. Nekaj mest, ki bodo prejelo naziv »mesto z dobro prakso«, bo postalo vodilni partner prenosnih omrežij. Partnerji v prenosnih omrežjih bodo dodobra spoznali dobro prakso vodilnega partnerja, jo prilagodili in nato uporabili v svojem lokalnem okolju.

Razpis za dobre prakse v številkah:

270 prejetih prijav
219 prijavljenih mest (nekaj mest se je odločilo posredovati več kot eno dobro prakso in s tem izboljšati svoje možnosti)
Ljubljana je oddala največ dobrih praks – kar 5! Göteborg (SE), Lizbona (PT) in Esplugues (ES) so oddali po štiri prijave. Devet mest je prijavilo po tri prakse, to so Aviles (ES), Barcelona (ES), Gijon (ES), Gdansk (PL), Guimaraes (PT), Parma (IT), Sintra (PT), Torino (IT) in Valongo (PT).
110 prijavljenih mest še nikoli ni sodelovalo v programu URBACT.
– Dobre prakse so dobro razporejene po temah. Najpopularnejša tema je prostorsko načrtovanje, sledita ji gospodarstvo in socialna vključenost.
– Prijavila so se mesta iz vseh držav članic razen s Slovaške in iz Luksemburga. Kar četrtina prijav je iz držav, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje. Šest ali več prijav smo prejeli s Poljske, Hrvaške, iz Romunije, Madžarske in Slovenije.
– Države z največ prijavitelji (10 ali več mest) so: Italija, Španija, Portugalska, Francija, Grčija, Nemčija in Poljska.
– Na naše presenečenje je prispela tudi ena prijava iz Reykjavika z Islandije.

Mednarodna skupina strokovnjakov na področju urbanega razvoja je že začela z analizo prijav. Poleg kakovostne prijave je pomembno, da je praksa trajnostna, cenovno dostopna in jo je mogoče uvoziti v druga lokalna okolja. Dobre prakse morajo združevati družbene, ekonomske in okoljske ukrepe in reševati probleme na celosten način. Močna vključenost lokalnega prebivalstva je prav tako ključna.

Končni izbor bo nadzorni odbor potrdil v začetku junija.

Mesta z dobro prakso bodo povabljena na URBACT festival mest v Talin med 3. in 5. oktobrom 2017 in k sodelovanju v drugih aktivnostih v okviru Urbane agende za EU.

Sekretariat URBACT

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt