loudspeaker_0

Velik odziv na URBACT razpis za dobre prakse

07. 04. 2017

Na razpis za dobre prakse je prispelo 270 prijav. Iz Slovenije je prijavljenih 10 dobrih praks, oddalo jih je šest mest. Rekorderka med vsemi prijavljenimi je Ljubljana s kar petimi dobrimi praksami.

Sekretariat URBACT se vsem mestom zahvaljuje za oddane prijave!

URBACT razpis za dobre prakse išče skrite rešitve, ki jih mesta uporabljajo pri soočanju s svojimi izzivi, kot so demografske in podnebne spremembe, brezposelnost in urbana revščina.

»Odziv na razpis za dobre prakse je odličen. Veliko različnih evropskih mest je poslalo svoje rešitve, za katere upamo, da jih je mogoče enostavno prenesti v druga mesta. Opogumljajoče je dejstvo, da se je prijavilo veliko mest, ki še niso sodelovala v programu URBACT,« pravi Adelle Bucella, vodje enote za projekte in programiranje pri URBACT sekretariatu.

Namen razpisa je pomagati evropskim mestom, da predstavijo svoje prakse, ki jih druga mesta s podobnim problemom prilagodijo in uporabijo v svojem lokalnem okolju, kar je še posebej koristno glede na vse manjša sredstva občin in mest. Nekaj mest, ki bodo prejelo naziv »mesto z dobro prakso«, bo postalo vodilni partner prenosnih omrežij. Partnerji v prenosnih omrežjih bodo dodobra spoznali dobro prakso vodilnega partnerja, jo prilagodili in nato uporabili v svojem lokalnem okolju.

Razpis za dobre prakse v številkah:

- 270 prejetih prijav
- 219 prijavljenih mest (nekaj mest se je odločilo posredovati več kot eno dobro prakso in s tem izboljšati svoje možnosti)
- Ljubljana je oddala največ dobrih praks – kar 5! Göteborg (SE), Lizbona (PT) in Esplugues (ES) so oddali po štiri prijave. Devet mest je prijavilo po tri prakse, to so Aviles (ES), Barcelona (ES), Gijon (ES), Gdansk (PL), Guimaraes (PT), Parma (IT), Sintra (PT), Torino (IT) in Valongo (PT).
- 110 prijavljenih mest še nikoli ni sodelovalo v programu URBACT.
- Dobre prakse so dobro razporejene po temah. Najpopularnejša tema je prostorsko načrtovanje, sledita ji gospodarstvo in socialna vključenost.
- Prijavila so se mesta iz vseh držav članic razen s Slovaške in iz Luksemburga. Kar četrtina prijav je iz držav, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje. Šest ali več prijav smo prejeli s Poljske, Hrvaške, iz Romunije, Madžarske in Slovenije.
- Države z največ prijavitelji (10 ali več mest) so: Italija, Španija, Portugalska, Francija, Grčija, Nemčija in Poljska.
- Na naše presenečenje je prispela tudi ena prijava iz Reykjavika z Islandije.

Mednarodna skupina strokovnjakov na področju urbanega razvoja je že začela z analizo prijav. Poleg kakovostne prijave je pomembno, da je praksa trajnostna, cenovno dostopna in jo je mogoče uvoziti v druga lokalna okolja. Dobre prakse morajo združevati družbene, ekonomske in okoljske ukrepe in reševati probleme na celosten način. Močna vključenost lokalnega prebivalstva je prav tako ključna.

Končni izbor bo nadzorni odbor potrdil v začetku junija.

Mesta z dobro prakso bodo povabljena na URBACT festival mest v Talin med 3. in 5. oktobrom 2017 in k sodelovanju v drugih aktivnostih v okviru Urbane agende za EU.

Sekretariat URBACT

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

poljane _foto1

Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo?

Delavnica, četrtek, 6. april 2017, 17:00 - 19:00, OŠ Poljane (Zemljemerska 7, Ljubljana), učilnica 14, geografija

Vabljeni na delavnico na temo spodbujanja aktivne poti v šolo in iskanja rešitev za ureditev šolskega okoliša OŠ Poljane z vidika trajnostne mobilnosti!

Poljane so prav posebno območje v Ljubljani. Imajo odlično lokacijo v centru mesta, kjer je gostota izobraževalnih ustanov zelo visoka, a hkrati še niso bile deležne celostne prostorske in prometne prenove. V luči trajnostne mobilnosti, ki je vključujoča za vse uporabnike, si želimo skupaj z vam oblikovati predloge za prometno ureditve šolskega okoliša OŠ Poljane.

Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja: S katerimi ukrepi bi izboljšali varnost prihoda pešcev in kolesarjev v šolo? Kako spodbuditi trajnostna potovanja predšolskih otrok, šolarjev, dijakov, študentov, zaposlenih in lokalnega prebivalstva?Katere lokacije so s prometnega vidika najbolj pereče in potrebne ukrepanja?

Delavnica poteka pod okriljem projekta Trajnostna mobilnost v šoli. Prijave in več informacij na: marjeta@focus.si, 059 071 327.

Vljudno vabljeni vsi, ki si želite skupaj z nami poiskati rešitve!

Projekt »Trajnostna mobilnost v šoli«, ki ga izvajajo Inštitut za politike prostora – IPoP, CIPRA Slovenija, Focus – društvo za sonaraven razvoj in KD ProstoRož, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt