Ženske in mesto: #PogumnoZaSpremembe na mednarodni dan žensk

22. 03. 2017

8. marec je mednarodni dan žensk in letošnja kampanja je #PogumnoZaSpremembe (#BeBoldForChange). Mednarodni dan žensk je svetovni dogodek, ki proslavlja dosežke žensk – od političnih do družbenih – in istočasno poziva k enakopravnosti med spoloma. Dan po vsem svetu obeležujejo z nastopi, pogovori, shodi, družabnimi dogodki, konferencami, demonstracijami in celo protesti.

Enakost spolov je temeljna vrednota Evropske unije, zapisana v Rimski pogodbi. Je tudi presečna tema, ki jo morajo upoštevati vsa tematska partnerstva Urbane agende za EU. Enakost spolov in opolnomočenje žensk je tudi eden od Ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi sprejeli leta 2015.

Kaj je treba storiti, da bodo mesta spodbujala in omogočala enakost spolov? Kateri so glavni izzivi? Ukrepi in potrebne rešitve se bodo v različnih delih sveta razlikovali, toda veliko tem se navezuje na upravljanje mest in so na tak ali drugačen način povezane s celostnim in participativnim pristopom, ki ga spodbuja URBACT. Tukaj jih je samo nekaj.

Več …

girl_power

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt