cyclists-832133_960_720

Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi

05. 01. 2017

Navkljub naporom in trudu, ki se vlaga v izgradnjo kolesarsko infrastrukturo, ostaja umeščanje in načrtovanje kolesarskega omrežja v Sloveniji nepovezano in v večji meri prepuščeno iniciativi regionalnim oziroma lokalnim institucijam (regionalne razvojne agencije, občine) in organizacijam (turistična društva, Euro Velo Slovenije). Tako zaenkrat še nimamo vzpostavljenega celovitega kolesarskega omrežja, niti  enotne podatkovne baze kolesarskih poti in povezav. 

V ciljnem raziskovalnem projektu Izdelava modela povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi bomo zagotovili podlage za povezavo vseh tras kolesarskih poti v Sloveniji, z namenom ustvariti zdravo, zeleno okolje za turiste in domače prebivalstvo. V okviru projekta bomo:

1. Opredelili vrste in oblike kolesarskih povezav ter njihovih uporabnikov po ciljnih skupinah, pri čemer bomo dali poudarek tako obiskovalcem (turistom) kot prebivalcem.

2. Na podlagi obstoječih podatkov o kolesarskih stezah in pasovih ter o kolesarskih poteh, ki se vodijo v Centralni banki cestnih podatkov DRSC, podatkov Euro Vela Slovenije, Slovenske turistične organizacije in drugih dostopnih podatkov o kolesarskih poteh in povezavah, ustvarili enotno podatkovno bazo kolesarskih poti in povezav.

3. Prikazali dejansko stanje kolesarskih poti in povezav v Sloveniji ter njihovo navezanost na evropske kolesarske smeri ter omrežja ter razvrstitev kolesarskih poti na ustrezne kategorije.

4. Oblikovali model celovitega kolesarskega omrežja.

5. Opredelili kriterije in kazalnike za določanje prioritetnih kolesarskih povezav, ki jih bo treba vzpostaviti v najkrajšem možnem času ter oblikovali predlog delitve pristojnosti na državno in regionalno raven.

6. Oblikovali predlog smernic in ukrepov za vzpostavitev predlaganega kolesarskega omrežja z opredelitvijo pristojnosti in nalog po posameznih resorjih na državni (gospodarstvo, infrastruktura, okolje in prostor…) in regionalni ravni (regionalne razvojne agencije, lokalne skupnosti, še posebej mestne občine). Ob tem je treba zagotoviti tudi usklajevanje interesov med vsemi deležniki ter zagotoviti sodelovanje širše zainteresirane javnosti (gospodarstvo, nevladne in turistične organizacije, lokalna podjetja in pridelovalci hrane ter drugih turističnih proizvodov in ponudbe, društva, posamezniki …).

7. Izdelali oceno potrebnih finančnih sredstev za vzpostavitev celostnega kolesarskega omrežja.

Projekt sofinancirata Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (Sektor za turizem in razvojno sodelovanje) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajajo pa ga Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani (Prometnotehniški inštitut, Katedra za prostorsko planiranje in Katedra z kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje) ter Inštitut za politike prostora.

komentarji (1)

  1. MR.No, 01/06/2017 17:54

    Še do pet let nazaj so se nam Hrvati, ko smo se z avtom in kolesom na strehi pripeljali na modri Jadran smejali, češ, vidi ove lude Slovence :-) Danes je Hrvaška Istra in zaledje prepleteno z kolesarskimi potmi, vsaka vas ima jumbo pano z označenimi potmi urejeno po barvnih kodah, dodanimi fotografijami kulturnih spomenikov, kulinarične ponudbe itd. Za lažjo orientacijo so zraven napisani še približne čase ob povprečni hitrosti, opise… Mi, Slovenci, samozvana kolesarska velesila, ki smo kolesarski turizem nekako zanesli na Hrvaško pa nimamo niti spodobne internetne strani z vso kolesarsko ponudbo. Vse je “delo poteka” varianta, napol ali pa sploh ne in od obljub ni nič. Če si na gorenjski kolesarski stezi že nekajkrat bil ti nazadnje ne ostane drugega, kot Paranzana in Hrvaška Istra.

    LP

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

PROJEKTI

DEJAVNOSTI

  • IPoP – Inštitut za politike prostora


    Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot neodvisna raziskovalna organizacija ter kot nevladna organizacija na področju prostora. Pri svojem delovanju si prizadeva v čim večji meri vključevati tudi druge strokovne organizacije in lokalne pobude. Na ta način se po eni strani od spodaj, iz prakse, oblikuje mreža komplementarnih organizacij na področju prostora, po drugi strani pa se oblikuje tudi skupno razumevanje problemov, ciljev delovanja in potrebnih aktivnosti, ki bo omogočilo bolj učinkovito urejanje prostora v prihodnje.

  • Urejanje prostora


    Urejanje prostora poleg načrtovanja vključuje tudi gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora. Inštitut za politike prostora spodbuja povezovanje vseh deležnikov pri urejanju prostora, prebivalcev in organiziranih lokalnih pobud, prostorskih načrtovalcev, investitorjev in nosilcev urejanja prostora, ker verjamemo da je le na tak način mogoče doseči dolgoročne pozitivne učinke za urejanje prostora.

  • Knjižnica


    V spletni knjižnici inštituta se zbira gradivo z dogodkov, na ključne dokumente s področja prostora, povezave na članke in druge publikacije sodelavcev inštituta, primere dobre prakse ter druge prispevke iz teorije in prakse politik prostora.

PARTNERJI