Dovolj za vse v Novi Gorici

22. 11. 2016

V torek, 15. 11. 2016, je v Točki, Zvezi kulturnih društev v Novi Gorici potekala delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v Mestni občini Nova Gorica.

Delavnica je bila izvedena po predhodno dogovorjenem programu in v celoti namenjena pripravi treh projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Projekti skupnostnega upravljanja so bili v MO Nova Gorica prepoznani kot priložnost za izboljšanje kakovosti bivanja in za zagon programov urbane prenove, zato so bili na delavnico posebej vabljeni prebivalci stanovanjske soseske ob Cankarjevi in Gradnikovi ulici, lokalne nevladne organizacije ter druga zainteresirana javnost.

Na delavnici je sodelovalo 36 registriranih udeležencev, prebivalcev, predstavnikov nevladnih organizacij, občine in krajevne skupnosti. Delavnica je predstavljala tudi priložnost, da so zbrani razmišljali o tem, kako bi izboljšali kakovost življenja v soseski in s katerimi dejavnostmi bi aktivirali, povezali in združili lokalno skupnost.

Zbrane je na začetku pozdravila podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin, projekt Skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je v imenu projektne skupine predstavil Tomislav Tkalec (Focus), namen delavnice in potek dela pa je predstavil Marko Peterlin (IPoP), ki je dogodek tudi vodil.

Na delavnici so nato udeleženci s pomočjo metode svetovne kavarne razpravljali o šestih predlogih projektov skupnostne prakse, ki jih je projektna skupina oblikovala kot potencialno zanimive za zagon skupnostnih praks upravljanja v MO Nova Gorica na osnovi predhodne analize in razprav s predstavniki občine in projektnimi sodelavci občine:
1- skupnostni prostor soseske
2- prenova javnih prostorov
3- pešbus in bicivlak
4- tržnica in prevzemno mesto za zabojčke
5- skupnostna delavnica
6- sončna elektrarna

IMAG2172

Udeleženci so delali zbrani v prostoru okrog šestih omizij pri katerih so s pomočjo vodje omizja dobili informacije o posamezni projektni ideji ter nato razpravljali o treh vprašanjih:
–  ali obstaja v lokalnem okolju zanimanje/potreba za projektno idejo
–  kdo so možni izvajalci, lokalni akterji
–  ali in kako je predlog izvedljiv.

Po prvem krogu razprav so se udeleženci premaknili k drugim omizjem in tako imeli možnost sodelovati v razpravi o treh projektih po lastni izbiri. Razpravam po omizjih so sledili predstavitev ugotovitev o  posameznih projektnih predlogih ter razprava in glasovanje udeležencev o izbiri predlogov za nadaljnjo obravnavo. Na koncu poročila so zbrana poročila o razpravah na vseh šestih omizjih.

IMAG2188

V razpravi je bilo izpostavljeno:
– da so udeleženci v skupnostnem prostoru prepoznali idejo, ki je aktualna za vse generacije in lahko pomembno izboljša kakovost bivanja ter povezanost prebivalcev in se ne podvaja z obstoječimi dejavnostmi v mestu;
– da so udeleženci večinoma govorili o notranjem skupnem prostoru, a hkrati izražali tudi možnosti za skupnostne prakse v odprtem prostoru;
– da je projektne predloge mogoče med seboj povezati: prenova javnega prostora se lahko povezuje z delovanjem skupnostnega prostora; prav tako oskrba z lokalno hrano ali skupnostna delavnica;
– da je pri skupnostnem prostoru ključna tema, kje je prostor – udeleženci predlagajo, da se morda izdela hitro evidenco praznih prostorov v območju;
– da je prenova javnega prostora v soseski potrebna in se zdi udeležencem zanimiva za skupnostno izvajanje;
– aktivna pot v šolo je pomembna in izvedljiva; za izvedbo programa je ključna šola v povezavi z različnimi akterji, tudi z občino in nevladnimi organizacijami in prostovoljci;
– da je tržnica ali prevzemno mesto morda manj aktualna, ker je javna tržnica blizu območja;
– da je dobava hrane v območju aktualna predvsem za starejše, ker ni liftov v blokih;
– da stopnja ozaveščenosti o ekološko pridelani zelenjavi še ni zelo visoka in bi bilo treba za zagon lokalne distribucije ekološko pridelane hrane v območju še veliko narediti;
– da bi bila skupnostna delavnica potrebna, čeprav udeleženci vidijo veliko problemov za  delovanje: od zanesljivosti do zaupanja;
– predlog sončne elektrarne se morda nekoliko razlikuje od drugih predlogov – navezuje se na izbrano »skupnost istomislečih«;
– ideja sončne elektrarne ima velik potencial za kapitalizacijo;
– možna lokacija za sončno elektrarno je lahko streha javne ustanove ali morda garaže;
– da je škoda, da se delavnice ni udeležilo več prebivalcev in morda bi lahko predstavili ideje na hišnih svetih – predstavniki hišnih svetov/zgradb so lahko sogovorniki za razvoj projektnih idej.

IMAG2185

Po koncu razprave je vsak udeleženec prejel glasovalni listič in lahko predlagal tri projekte v ožji izbor za nadaljnjo obravnavo. Glasovanje na delavnici je pokazalo naslednjo delitev naklonjenosti udeležencev projektnim predlogom:

1. Skupnostni prostor – 20
2. Prenova javnih prostorov – 23
3. Aktivna pot v šolo s Pešbusom in Bicivlakom – 17
4. Tržnica in/ali prevzemno mesto za zabojčke – 10
5. Skupnostna delavnica – 12
6. Sončna elektrarna – 13

Na koncu so bili udeleženci seznanjeni, da bo končni izbor projektov za nadaljnjo obravnavo potekal v sodelovanju med predstavniki občine in izvajalci projekta ter dobili tudi zagotovilo, da bodo o razvoju projektnih idej seznanjeni.

Več o razpravi po posameznih projektnih predlogih tukaj.

Delavnica je potekala v okviru projekta Dovolj za vse, skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt