Koliko mest je v Sloveniji?

04. 11. 2016

Mesec oktober je tako v Sloveniji kot drugod po svetu posvečen prostoru in urbanemu razvoju. Slovenski Mesec prostora in Urbani oktober Združenih narodov sta se zaključila s svetovnim dnevom mest 31. oktobra. Združeni narodi z njim spodbujajo zanimanje mednarodne skupnosti za izzive globalne urbanizacije in trajnostni razvoj mest. Letošnji Urbani oktober je še posebej zaznamovala konferenca Habitat III v ekvadorskem Quitu, kjer je bila sprejeta Nova urbana agenda, s katero se se države članice ZN zavezale k spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja. Pa sploh vemo, katera so mesta v Sloveniji?

Status mesta

V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) je mesto »večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.« Prav tako zakon določa, da pridobi naselje status mesta z odločitvijo vlade. Trenutno je tako v Sloveniji 67 mest.

Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica ob Krki, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec so bila kot mesta potrjena s sklepom leta 2000.

Naselja Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Logatec, Medvode, Mengeš, Mežica, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje, Železniki in Žiri pa so status mesta pridobila s sklepom leta 2005.

Kadar govorimo o mestih, imamo pogosto v mislih mestne občine. Občina lahko pridobi status mestne občine, »če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja« (ZLS; 16. člen). V Sloveniji je 11 mestnih občin: Celje, Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Mestno naselje oziroma mestno območje

Statistični urad Republike Slovenije glede na statistične značilnosti opredeljuje mestna naselja in mestna območja. Slednja so lahko sestavljena iz enega ali več mestnih naselij. Takšno opredelitev so na SURS-u začeli uporabljati leta 2003 (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).

Da se kvalificirajo kot mestna morajo naselja zadostiti vsaj enemu od štirih meril, ki se vežejo na število prebivalcev, na število delovnih mest in funkcionalnost naselja.

Merila za opredelitev mestnih naselij in naselij mestnih območij so:

1. naselja s 3.000 in več prebivalci (formalno merilo);

2. naselja, ki imajo od 2.000 do 2.999 prebivalcev in več delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva, stanujočega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo);

3. naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 1.400 prebivalcev ter presežek delovnih mest, oziroma naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 2.000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo);

4. obmestna naselja z manjšim številom prebivalcev, ki se z določenim mestnim naseljem, ki ima več kot 5.000 prebivalcev, s sklenjeno pozidavo zraščajo v enovito funkcionalno celoto – mestno območje; kot merilo funkcionalne povezanosti je upoštevana zaposlitvena migracija, kot izločitveno merilo pa delež kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomskomorfološko, funkcijsko merilo).

Nemestna naselja so vsa druga naselja, ki ne ustrezajo statistični opredelitvi mestnih naselij in naselij v mestnih območjih.

V skladu s temi merili je mestnih naselij 155, nahajajo pa se v 103 mestnih območjih (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).

komentarji (1)

  1. INGRID MARC, 10/01/2018 16:25

    Pozdravljeni. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 6035 naselij, od tega je 155 mesnih naselij, torej 2,5%. Nisem pa zasledila podatka, kjer je opredeljeno število podeželskih naselij. Ali lahko iz teh podatkov sklepamo, da je delež podeželskih naselij v Sloveniji 97,5%?
    Hvala za odgovor.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dobre prakse in sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

13. marec 2018, 14.00–16.00, Stara lekarna Pretorske palače, Koper

Slovenske lokalne skupnosti so se v luči izvajanja sprejetih Celostnih prometnih strategij in v vse močnejši želji zagotoviti dobre pogoje za trajnostno mobilnost, izboljšati kakovost javnega prostora in zraka v mestih lotile uvajanja številnih ukrepov urejanja prometa. Večinoma gre za spremembe, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, saj poskušajo spremeniti njihove vedenjske vzorce in navade.

Pri tem se vse pogosteje postavlja vprašanje, katere ukrepe uvesti in kako z njimi seznaniti prebivalce, da jih bodo ti dobro sprejeli, in bodo spremembe uspešne, zato vas vabimo na pogovor o dobrih praksah urejanja prometa in uspešnih pristopih sodelovanja z javnostjo.

Pogovarjali se bomo tako o različnih ukrepih in politikah urejanja prometa kot o sodelovanju z javnostjo kot pomembni sestavini vseh vrst ukrepov. Izhajali bomo iz izkušenj in znanja, ki smo jih v preteklih letih zbrali na IPoP in jih predstavili v treh nedavno objavljenih publikacijah:

– Politike prostora – O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

– Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora in

– Mesta mestom – Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z urejanjem prometa v svoji občini, pa drugi zainteresirani javnosti. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do petka, 9. 3. 2018, s prijavo na tej povezavi.

 

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

 

Foto: Tobias Hase

Več dogodkov
Napovednik Trajekt