Koliko mest je v Sloveniji?

04. 11. 2016

Mesec oktober je tako v Sloveniji kot drugod po svetu posvečen prostoru in urbanemu razvoju. Slovenski Mesec prostora in Urbani oktober Združenih narodov sta se zaključila s svetovnim dnevom mest 31. oktobra. Združeni narodi z njim spodbujajo zanimanje mednarodne skupnosti za izzive globalne urbanizacije in trajnostni razvoj mest. Letošnji Urbani oktober je še posebej zaznamovala konferenca Habitat III v ekvadorskem Quitu, kjer je bila sprejeta Nova urbana agenda, s katero se se države članice ZN zavezale k spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja. Pa sploh vemo, katera so mesta v Sloveniji?

Status mesta

V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) je mesto »večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.« Prav tako zakon določa, da pridobi naselje status mesta z odločitvijo vlade. Trenutno je tako v Sloveniji 67 mest.

Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica ob Krki, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec so bila kot mesta potrjena s sklepom leta 2000.

Naselja Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Logatec, Medvode, Mengeš, Mežica, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje, Železniki in Žiri pa so status mesta pridobila s sklepom leta 2005.

Kadar govorimo o mestih, imamo pogosto v mislih mestne občine. Občina lahko pridobi status mestne občine, »če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja« (ZLS; 16. člen). V Sloveniji je 11 mestnih občin: Celje, Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Mestno naselje oziroma mestno območje

Statistični urad Republike Slovenije glede na statistične značilnosti opredeljuje mestna naselja in mestna območja. Slednja so lahko sestavljena iz enega ali več mestnih naselij. Takšno opredelitev so na SURS-u začeli uporabljati leta 2003 (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).

Da se kvalificirajo kot mestna morajo naselja zadostiti vsaj enemu od štirih meril, ki se vežejo na število prebivalcev, na število delovnih mest in funkcionalnost naselja.

Merila za opredelitev mestnih naselij in naselij mestnih območij so:

1. naselja s 3.000 in več prebivalci (formalno merilo);

2. naselja, ki imajo od 2.000 do 2.999 prebivalcev in več delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva, stanujočega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo);

3. naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 1.400 prebivalcev ter presežek delovnih mest, oziroma naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 2.000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo);

4. obmestna naselja z manjšim številom prebivalcev, ki se z določenim mestnim naseljem, ki ima več kot 5.000 prebivalcev, s sklenjeno pozidavo zraščajo v enovito funkcionalno celoto – mestno območje; kot merilo funkcionalne povezanosti je upoštevana zaposlitvena migracija, kot izločitveno merilo pa delež kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomskomorfološko, funkcijsko merilo).

Nemestna naselja so vsa druga naselja, ki ne ustrezajo statistični opredelitvi mestnih naselij in naselij v mestnih območjih.

V skladu s temi merili je mestnih naselij 155, nahajajo pa se v 103 mestnih območjih (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).

komentarji (1)

  1. INGRID MARC, 10/01/2018 16:25

    Pozdravljeni. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 6035 naselij, od tega je 155 mesnih naselij, torej 2,5%. Nisem pa zasledila podatka, kjer je opredeljeno število podeželskih naselij. Ali lahko iz teh podatkov sklepamo, da je delež podeželskih naselij v Sloveniji 97,5%?
    Hvala za odgovor.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt