Urbani oktober napoveduje Novo urbano agendo

03. 10. 2016

Danes je Svetovni dan habitata, s katerim Združeni narodi že 30 let opozarjajo na razmere v mestih in ozaveščajo o temeljni pravici do primernega in dostojnega bivališča. Letos se z njim začenja tudi Urbani oktober, ki bo vrhunec doživel s tretjim vrhom o človekovih naseljih Habitat III v ekvadorskem Quitu. Vrh bo združil politike, strokovnjake in civilnodružbene organizacije z vsega sveta, na njem pa bo obravnavana tudi Nova urbana agenda, ki naj bi poenotila delovanje posameznih držav in mest v prizadevanjih za trajnostni urbani razvoj. Pri nas se bo na ta dan začel Mesec prostora, s katerim želi Ministrstvo za okolje in prostor spodbuditi dejavnejše spoprijemanje mest s posledicami podnebnih sprememb in opozoriti na vlogo celovitega prostorskega in urbanega načrtovanja, projektiranja, arhitekture in gradbeništva pri tem. Nevladne organizacije pa bomo na ta dan že osmič obeležile Dan za prostor.

Svetovni dan habitata (World Habitat Day) se pod pokroviteljstvom Generalne skupščine Združenih narodov praznuje vsak prvi ponedeljek v oktobru od leta 1986 dalje. Dan habitata je že enaintrideseto leto zapored namenjen razmisleku o razmerah v mestih in naseljih in o temeljni pravici do primernega in dostojnega bivališča ter tudi opominu na to, da ima vsakdo  moč in odgovornost, da sodeluje pri oblikovanju prihodnosti naših mest in naselij. Letos so pri Združenih narodih osrednjo pozornost Svetovnega dne habitata (World Habitat Day 2016) namenili stanovanjem.

Svetovni dan habitata (3. oktober 2016) je letos že drugič umeščen na začetek celomesečnega dogajanja poimenovanega Urbani oktober (Urban October), s katerim pri Združenih narodih napovedujejo niz dogodkov povezanih z urbanim razvojem, vključno s Svetovnim dnevom mest (World Cities Day 2016) zadnji dan v mesecu, ter letošnjim vrhuncem, tretjim svetovnim vrhom o človekovih naseljih Habitat III v ekvadorskem Quitu sredi meseca.

Prizadevanja Združenih narodov za urbani razvoj sovpadajo z razvojem koncepta trajnostnega razvoja. Prvi svetovni vrh o človekovih naseljih Habitat I (1976) je bil organiziran štiri leta po znameniti konferenci Združenih narodov o človekovem okolju v Stockholmu leta 1972, drugi vrh Habitat II (1996) pa štiri leta po prvi svetovni konferenci o trajnostnem razvoju v Riu leta 1992. Letošnji že tretji svetovni vrh je povezan tudi z lani sprejeto agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj (Agenda 2030: the Sustainable Development Goals, 2015). Združeni narodi prepoznavajo urbano okolje kot gonilno silo trajnostnega razvoja. Nova agenda za trajnostni razvoj posebej opozarja na vlogo države v trajnostnem urbanem razvoju na lokalni ravni in na pomen sodelovanja med različnimi ravnmi v prizadevanju za trajnostni razvoj. Opredeljuje cilje za mesta in naselja, med drugim tudi, da je potrebno do leta 2030: (1) pospešiti odprto in trajnostno urbanizacijo, (2) možnost vključujočega, celostnega in trajnostnega načrtovanja in upravljanja naselij, (3) zagotoviti splošen dostop do varnih, odprtih in dostopnih zelenih in javnih površin, zlasti za ženske in otroke, starejše in invalide, (4) spodbujati pozitivne gospodarske, družbene in okoljske povezave med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji z ustreznim državnim in regionalnim razvojnim načrtovanjem, in (5) do leta 2020 občutno povečati število mest in naselij, ki sprejemajo in izvajajo celostne politike in načrte za vključevanje, učinkovito rabo virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter varnost pred nesrečami.

Na konferenci Habitat III v ekvadorskem Quitu bo obravnavan tudi predlog Nove urbane agende (The New Urban Agenda, Zero draft, 2016). Novi dokument predstavlja vizijo urbanega razvoja za 21. stoletje in načine za njeno izvajanje.

Cilj dokumenta je poenotiti delovanje posameznih držav in mest v prizadevanjih za trajnostni urbani razvoj. Dokument nagovarja vlade držav, da naj spodbujajo novi model urbanega razvoja, ki bo sposoben vključevati vse tri trajnostne vidike in bo spodbujal enakost, dobro počutje in skupno blaginjo na vseh ravneh človekovih naselij, vključno z majhnimi podeželskimi skupnostmi in vasmi, trgi, vmesnimi mesti in metropolami, ter bo zagotavljal demografski in gospodarski razvoj. Predlog Nove urbane agende Združenih narodov poudarja pomen pravnega okvira za izvajanje novega modela urbanega razvoja, pomen urbanističnega planiranja in oblikovanja za zagotavljanje ustrezne ponudbe javnih dobrin ter še posebej pomen sodelovanja (participacije) prebivalcev in civilne družbe tako pri oblikovanju javnega interesa in zagotavljanju družbene povezanosti v prostoru kot pri političnem odločanju in urbanem upravljanju.

Ena od štirih zavez v novi deklaraciji o mestih za vse (Quito Declaration on Cities for All) je zaveza podpisnikov k realizaciji koncepta mesta za vse, ali kot je opredeljen v nekaterih državah Pravice do mesta (Right to the City), ki naj zagotovi sedanjim in prihodnjim generacijami možnost za naselitev, rabo in proizvodnjo pravičnih, vključujočih in trajnostnih mest kot skupnega dobra, ključnega za visoko kakovost bivanja. Organizirana civilna družba je v dokumentu omenjena med enakovrednimi udeleženci in podpisniki deklaracije ter posebej izpostavljena pri implementaciji agende kot partner lokalne skupnosti in države v zagotavljanju učinkovite decentralizacije upravljanja.

Umestitev civilne družbe v dialog o prihodnjem urbanem razvoju na globalni ravni ni bila samoumevna in predstavniki nevladnih organizacij bodo do sprejetja deklaracije skrbno spremljali vsebino nove agende. Aktivna udeležba nevladnega sektorja v priprave na konferenco je po drugi strani pričakovana glede na to, da koncept trajnostnega razvoja gradi na pričakovanjih o odgovorni soudeležbi slehernika pri preobrazbi družbe v novo razvojno smer ter da se javna uprava na lokalni ravni vse bolj odpira za sodelovanje. Organizirana civilna družba in nevladne organizacije po ugotovitvah različnih raziskav in mednarodnih študij v urbanem okolju prevzemajo različne naloge, ki prispevajo k preobrazbi vsakdanjih bivanjskih praks in preusmeritvi mest v trajnostno upravljanje z viri.

Nenazadnje si tudi v Sloveniji organizirana civilna družba aktivno prizadeva za trajnostno mobilnost, urbano prenovo, začasno rabo, skupnostne prakse rabe prostora in nove stanovanjske prakse, med drugim v okviru Mreže za prostor. Na svoj način lahko trend odpiranja zaznamo tudi v novi Strategiji razvoja lokalne samouprave 2020, ki je bila te dni sprejeta v Sloveniji in, ki se med drugim dotika tudi razvoja boljše lokalne demokracije in vključenosti občanov v odločanje na občinski ravni.

Poseben pomen pa mestom in urejanju prostora v oktobru namenja tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki na Svetovni dan habitata tudi letos začenja Mesec prostora. Slogan letošnjega meseca prostora je »Spreminjajmo mesta, ne podnebja!«. Z njim želi spodbuditi dejavnejše spoprijemanje mest s posledicami podnebnih sprememb in opozoriti na vlogo celovitega prostorskega in urbanega načrtovanja, projektiranja, arhitekture in gradbeništva pri tem. Nevladne organizacije od leta 2009 na ta dan prirejamo Dan za prostor. Letos bomo z mini festivalom v parku pred Tobačno tovarno v Ljubljani, ki po potekal od 14h do 16h, napovedali vrsto dogodkov, ki jih bomo v oktobru organizirali sami ali v sodelovanju z ministrstvom in občinami.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt