Kaj si Evropejci želimo na svojem krožniku?

15. 07. 2016

Vse več ljudi se zaveda, da je kompleksnost obstoječih sistemov preskrbe s hrano, ki temelji na ekonomiji obsega, gospodarski, družbeni in okoljski izziv tako za mesta kot podeželje. Ozaveščenost potrošnikov o kakovosti hrane, njeni varnosti in vplivu na zdravje zahteva alternativne prehranske sisteme. Mnogi kmetje si želijo zagotoviti visoko kakovostne, zdrave in neoporečne pridelke, kar predstavlja tudi možnost za boljši zaslužek. Tesnejše povezave med podeželjem in mesti so koristne za družbo in okolje, poleg tega pa prispevajo tudi k regionalnemu gospodarskemu razvoju. AGRI-URBAN, nov URBACT projekt, bo ponovno premislil pridelavo hrano v malih in srednje velikih mestih, ki so specializirana na tem področju, in si prizadeval izboljšati transparentnost evropskega sistema preskrbe s hrano.

Osnovna potreba po hrani je povezana z drugimi potrebami in ekosistemskimi storitvami – z zrakom, vodo, ravnanjem z odpadki in energijo. Težave v enem sistemu se hitro razširijo tudi v druge. Širiti pa je mogoče tudi rešitve. Mesta želijo svojim prebivalcem zagotoviti varno in zdravo hrano, in zato vse aktivneje oblikujejo prehranske politike in spodbujajo urbano kmetijstvo. Prehranske politike med drugim vključujejo brezmesne dneve, šolska kosila, lokalna naročila in posebne predpise za restavracije. Kmetijstvo v bližini mest ali v njih zmanjšuje potrebo po transportu hrane, kar zmanjšuje odvisnost mest od fosilnih goriv, znižuje izpuste CO2 in prisotnost drugih onesnaževal zraka. Mesta, ki urbano kmetijstvo kombinirajo s predelavo odpadkov, kompostiranjem in namakanjem z odpadnimi vodami, rešujejo več problemov hkrati. Skoraj 15 % vse hrane na svetu pridelajo urbani kmetje, kar povečuje odpornost mest in istočasno zagotavlja zaposlitve in krepi skupnosti. Še vedno pa ostaja velik razkorak med splošnim navdušenjem nad povečanjem tržnega deleža lokalnih produktov v mestih in dejanskim izplenom. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt