Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane

07. 01. 2016

Publikacija Celovita urbana prenova, ki sta jo konec leta 2015 skupaj pripravila IPoP in prostoRož, obravnava celovito urbano prenovo skozi primere dobre prakse iz soseščine – primera Dunaja in Salzburga ter domač primer ljubljanskega Savskega naselja. Zadnji del publikacije je priročnik za izvajalce urbane prenove z naborom orodij, predstavitvijo načel ter napotki za mesta in občine.

Kaj je celovita urbana prenova?

Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. Pojem se pogosto uporablja kot sinonim s sorodnim pojmom urbana regeneracija, pri čemer je pod pojmom urbana prenova pogosto razumljena predvsem fizična prenova, ki lahko vključuje tudi obsežnejše rušitve in novogradnje, pri urbani regeneraciji pa je večji poudarek na izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na območju. V tem primeru govorimo o celoviti urbani prenovi. Cilj celovite urbane prenove je povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme, izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.

Lokalne pisarne urbane prenove

Za kakovostno izvajanje celovite urbane prenove je potrebno kot območja definirati socialno in prostorsko zaključene enote, s katerimi se ljudje lahko identificirajo: lokalno prebivalstvo mora imeti možnost oblikovanja skupnosti in vključevanja v življenje mesta. Trajnostnost vključuje povezanost ukrepov na več različnih področjih. V trajnostne strategije enakovredno uvrščamo naslednjih pet skupin ukrepov: ukrepi urbanističnega načrtovanja, energetsko-komunalni ukrepi, tehnološki, socialni in ekonomski ukrepi.

Pri izvajanju celovite urbane prenove so se v tujini kot najbolj učinkovite izkazale lokalne pisarne urbane prenove. To so delovna telesa, ustanovljena za namen celovite urbane prenove v določeni soseski, ki praviloma delujejo v začasnih delovnih prostorih, kjer se povežejo nevladne organizacije in drugi izvajalci celovite urbane prenove. Taka pisarna je v celotnem času prenove stacionirana neposredno na območju prenove. Nevladne organizacije v celoviti urbani prenovi delujejo kot vezni člen med prebivalci in odločevalci, povezujejo jih za skupno mizo in jih usmerjajo k skupnim ciljem. Ker so lahko bolj fleksibilne, odzivnejše in kreativne, pogosto lažje delujejo na terenu in se uspešneje povezujejo s prebivalci.

Prenova na Dunaju in v Salzburgu

V naši soseščini najdemo kar nekaj zanimivih in uspešnih primerov urbane prenove, ki je potekala postopoma, od spodaj navzgor in brez večjih rušenj obstoječega stavbnega tkiva. Prvi je avstrijski Salzburg, kjer je združenje lokalnega gospodarstva v starem mestnem jedru odličen primer reševanja problemov pri upravljanju dokaj specifičnega mestnega središča z bogatimi izkušnjami. Drug zelo zanimiv primer pa je Dunaj, ki je s svojim programom urbane regeneracije z lokalnimi pisarnami po principu ‘mehke prenove’ pričel že pred skoraj 40 leti. Dunajski primer predstavlja izredno uspešen primer sistematičnega pristopa k urbani prenovi, predvsem v socialno in ekonomsko bolj zapostavljenih delih mesta na dolgi rok in v vseh merilih.

Prenova Savskega naselja

Po tujem zgledu so se v zadnjih letih tudi v Sloveniji pojavili poskusi celovite urbane prenove ‘od spodaj’. Čeprav tak način delovanja pri nas še ni sistemsko podprt, v več slovenskih mestih delujejo nevladne organizacije, ki preizkušajo, kako bi lahko tudi pri nas izvajali urbano prenovo na mehak način. Najdlje je v Savskem naselju v Ljubljani aktivna skupina prostoRož, ki prenovo izvaja skupaj s partnerji in v tesnem sodelovanju z lokalnimi prebivalci. Njihovo delo predstavljamo kot pilotni projekt, ki je skozi dveletno delovanje v soseski pokazal, da bi bilo možno ob zadostni podpori tudi v slovenskih soseskah izvajati ‘mehko prenovo mesta’.

Urbana prenova v slovenskih mestih

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2020, ki se je pričel izvajati lani, pomemben poudarek namenja tudi urbani regeneraciji. Za inštrument celostnih teritorialnih naložb namenja program 5 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do njih so upravičene mestne občine, ki imajo sprejete Trajnostne urbane strategije (TUS). Zato je vseh 11 mestnih občin pripravilo TUS, v katerih so predvidele tudi različne načine izvajanja celovite urbane prenove. Za Slovenijo je to novost, izkušnje so doslej skromne. A prvi vpogled v strategije nekaterih mestnih občin kaže na velik pomen, ki ga občine pripisujejo urbani prenovi, nekatere pa so v svoje TUS vključile že lokalne pisarne urbane prenove.

Pričakujemo, da bo ob koncu tega programskega obdobja vsaj v mestnih občinah, morda pa tudi v drugih mestih, na voljo bogat nabor izkušenj in primerov in da se bodo dobre prakse s pomočjo sistemsko podprtih inštrumentov v naslednjem programskem obdobju še razširile.

Več v publikaciji, ki je dostopna tukaj.

komentarji (1)

  1. Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane, 07/01/2016 16:04

    […] Via:: IPoP RSS […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt