Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane

07. 01. 2016

Publikacija Celovita urbana prenova, ki sta jo konec leta 2015 skupaj pripravila IPoP in prostoRož, obravnava celovito urbano prenovo skozi primere dobre prakse iz soseščine – primera Dunaja in Salzburga ter domač primer ljubljanskega Savskega naselja. Zadnji del publikacije je priročnik za izvajalce urbane prenove z naborom orodij, predstavitvijo načel ter napotki za mesta in občine.

Kaj je celovita urbana prenova?

Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. Pojem se pogosto uporablja kot sinonim s sorodnim pojmom urbana regeneracija, pri čemer je pod pojmom urbana prenova pogosto razumljena predvsem fizična prenova, ki lahko vključuje tudi obsežnejše rušitve in novogradnje, pri urbani regeneraciji pa je večji poudarek na izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na območju. V tem primeru govorimo o celoviti urbani prenovi. Cilj celovite urbane prenove je povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme, izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.

Lokalne pisarne urbane prenove

Za kakovostno izvajanje celovite urbane prenove je potrebno kot območja definirati socialno in prostorsko zaključene enote, s katerimi se ljudje lahko identificirajo: lokalno prebivalstvo mora imeti možnost oblikovanja skupnosti in vključevanja v življenje mesta. Trajnostnost vključuje povezanost ukrepov na več različnih področjih. V trajnostne strategije enakovredno uvrščamo naslednjih pet skupin ukrepov: ukrepi urbanističnega načrtovanja, energetsko-komunalni ukrepi, tehnološki, socialni in ekonomski ukrepi.

Pri izvajanju celovite urbane prenove so se v tujini kot najbolj učinkovite izkazale lokalne pisarne urbane prenove. To so delovna telesa, ustanovljena za namen celovite urbane prenove v določeni soseski, ki praviloma delujejo v začasnih delovnih prostorih, kjer se povežejo nevladne organizacije in drugi izvajalci celovite urbane prenove. Taka pisarna je v celotnem času prenove stacionirana neposredno na območju prenove. Nevladne organizacije v celoviti urbani prenovi delujejo kot vezni člen med prebivalci in odločevalci, povezujejo jih za skupno mizo in jih usmerjajo k skupnim ciljem. Ker so lahko bolj fleksibilne, odzivnejše in kreativne, pogosto lažje delujejo na terenu in se uspešneje povezujejo s prebivalci.

Prenova na Dunaju in v Salzburgu

V naši soseščini najdemo kar nekaj zanimivih in uspešnih primerov urbane prenove, ki je potekala postopoma, od spodaj navzgor in brez večjih rušenj obstoječega stavbnega tkiva. Prvi je avstrijski Salzburg, kjer je združenje lokalnega gospodarstva v starem mestnem jedru odličen primer reševanja problemov pri upravljanju dokaj specifičnega mestnega središča z bogatimi izkušnjami. Drug zelo zanimiv primer pa je Dunaj, ki je s svojim programom urbane regeneracije z lokalnimi pisarnami po principu ‘mehke prenove’ pričel že pred skoraj 40 leti. Dunajski primer predstavlja izredno uspešen primer sistematičnega pristopa k urbani prenovi, predvsem v socialno in ekonomsko bolj zapostavljenih delih mesta na dolgi rok in v vseh merilih.

Prenova Savskega naselja

Po tujem zgledu so se v zadnjih letih tudi v Sloveniji pojavili poskusi celovite urbane prenove ‘od spodaj’. Čeprav tak način delovanja pri nas še ni sistemsko podprt, v več slovenskih mestih delujejo nevladne organizacije, ki preizkušajo, kako bi lahko tudi pri nas izvajali urbano prenovo na mehak način. Najdlje je v Savskem naselju v Ljubljani aktivna skupina prostoRož, ki prenovo izvaja skupaj s partnerji in v tesnem sodelovanju z lokalnimi prebivalci. Njihovo delo predstavljamo kot pilotni projekt, ki je skozi dveletno delovanje v soseski pokazal, da bi bilo možno ob zadostni podpori tudi v slovenskih soseskah izvajati ‘mehko prenovo mesta’.

Urbana prenova v slovenskih mestih

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2020, ki se je pričel izvajati lani, pomemben poudarek namenja tudi urbani regeneraciji. Za inštrument celostnih teritorialnih naložb namenja program 5 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do njih so upravičene mestne občine, ki imajo sprejete Trajnostne urbane strategije (TUS). Zato je vseh 11 mestnih občin pripravilo TUS, v katerih so predvidele tudi različne načine izvajanja celovite urbane prenove. Za Slovenijo je to novost, izkušnje so doslej skromne. A prvi vpogled v strategije nekaterih mestnih občin kaže na velik pomen, ki ga občine pripisujejo urbani prenovi, nekatere pa so v svoje TUS vključile že lokalne pisarne urbane prenove.

Pričakujemo, da bo ob koncu tega programskega obdobja vsaj v mestnih občinah, morda pa tudi v drugih mestih, na voljo bogat nabor izkušenj in primerov in da se bodo dobre prakse s pomočjo sistemsko podprtih inštrumentov v naslednjem programskem obdobju še razširile.

Več v publikaciji, ki je dostopna tukaj.

komentarji (1)

  1. Celovita urbana prenova – Izkušnje Dunaja, Salzburga in Ljubljane, 07/01/2016 16:04

    […] Via:: IPoP RSS […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt