Urbactove kapitalizacijske delovne skupine objavile svoje rezultate!

07. 07. 2015

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako se spopasti z urbanimi izzivi, kot so urbane ekonomije, ustvarjanje zaposlitev, trajnostna regeneracija in socialne inovacije? Odgovor na to vprašanje in primere, kako se evropska mesta lotevajo teh izzivov, najdete v najnovejših Urbactovih publikacijah.

Nedavno objavljene publikacije Urbactovih delovnih skupin mestom ponujajo konkretne primere in orodja, s katerimi se urbani strokovnjaki in tisti, ki delajo na mestnih upravah po Evropi, odzivajo na urbane izzive. Vsaka od publikacij se osredotoča na svojo temo – urbane ekonomije, ustvarjanje zaposlitev, trajnostna regeneracija in socialne inovacije – ter na primerih mest predstavlja dobre prakse. Čeprav publikacije obravnavajo različne teme, so močno povezane med seboj, kar izpostavlja pomen celostnega reševanja teh izzivov.

»Vse bolj se poudarja, da morajo mesta poiskati domače pristope.«

Kot poudarjajo avtorji publikacije o novih urbanih ekonomijah New urban economies »se vse bolj poudarja, da morajo mesta poiskati domače pristope: graditi na obstoječih kakovostih in prednostih, povezovati sorodne industrije med seboj, spodbujati podjetja in prebivalce k inovacijam ter jih vključiti v iskanje perspektivnih novih specializacij«. Mesta se nenehno spreminjajo in te publikacije bodo tistim, ki delajo v mestih in za mesta, pomagale odkrivati, kako razvijati politike, ki bodo mladim olajšale iskanje zaposlitev, kako lahko mesta sodelujejo s prebivalci za bolj trajnostno bivanje in kako razvijati vključujočo mestno administracijo ter mnoge druge.

Namen publikacije je podpirati delo urbanih strokovnjakov in odločevalcev po vsej Evropi ter prispevati k bolj trajnostno in celostno naravnanim lokalnim politikam. Bralci bodo lahko iz njih izluščili ključne elemente in znanje, ki ga lahko uporabijo v svojih mestih.

Kako lahko mesta spodbujajo ekonomski razvoj in razvijajo »nove urbane ekonomije«?

cap workstreams

Eden od odgovorov na to vprašanje, ki ga najdemo v publikaciji o urbanih ekonomijah New urban economies: How can cities foster economic development and develop ‘new urban economies’  pravi, da morajo mesta povezati ekonomske iniciative z družbenimi izzivi in socialnimi inovacijami.  Še pomembneje je, da ekonomska rast koristi vsem prebivalcem in ne škoduje okolju. S projektom Dublinked je Dublin zagnal podatkovni portal, ki ga uporabljajo mestna uprava, podjetja na področju informacijskih tehnologij in raziskovalne institucije. Mesto poleg tega tudi povezuje uporabnike in razvijalce storitev ter organizira hekerske dneve (hack days) ter s tem spodbuja inovacije, ki temeljijo na podatkih, in razvoj aplikacij za reševanje različnih urbanih izzivov.

Dve ključni načeli, ki jih poudarja publikacija sta “prvič, mesta morajo graditi na specifičnih lokalnih prednostih, virih in tradicijah in jih povezovati s perspektivnimi novimi specializacijami in zunanjimi podjetniško inovativnimi omrežji in drugič, mesta se morajo razvijati skozi partnersko sodelovanje različnih in raznolikih tipov deležnikov«.

Deskarski grozd v San Sebastianu v Španiji je dober primer trojne vijačnice (triple helix), v katero so vpletene univerza, industrija in uprava, ki poudarja, kako so različne deskarske iniciative pripomogle k ekonomski rasti mesta.

Mesta imajo težave pri spodbujanju novih urbanih ekonomij, zato strokovnjaki v publikaciji svetujejo postopne spremembe. V publikaciji so predstavljeni tudi različni tipi ekonomij, kot so digitalna ekonomija, zelena ekonomija, zdravstvena in skrbstvena ekonomija ter ekonomija souporabe.

Kako lahko mesta ustvarjajo zaposlitve za mlade?

cap workstreams 2

Publikacija Job Generation for a jobless generation vključuje celo vrsto člankov, gostujočih kolumn, študij primerov in intervjujev, s katerimi želijo avtorji poudariti, zakaj mora biti zaposlovanje mladih ena ključnih prioritet evropskih mest. Publikacija zajema dva glavna vidika: kaj lahko mesta storijo, da bi bolje razumela izziv zaposlovanja mladih in kako lahko mesta bolj učinkovito nagovorijo delodajalce.

Predstavljen je primer Igualade, kjer nezaposlenost mladih naslavljajo s spodbujanjem zaposlitev v tekstilni industriji, s čimer bi lahko zagotovili obstoj  tekstilne tradicije v tem mestu. Pripravili so kampanjo, s katero so želeli industrijo ponovno izumiti in jo narediti bolj privlačno – še zlasti za oblikovalce. Sicer pa je dejstvo, da ima ta sektor v mestu prihodnost. Temu so sledile aktivnosti mreženja, ki so mikro podjetjem na tem področju omogočile sodelovanje in skupno razvijanje kolekcij, s čimer so se njihove možnosti za nova naročila močno povečale.

Primer mesta Leeds predstavlja njihovo strategijo 5–3–1, s katero ustvarjajo zaposlitve v regiji. Primer je edinstven, saj povezuje vprašanje brezposelnosti z zaposlovanjem in rastjo v regiji ter pomaga ustvarjati povezave med podjetji, lokalno upravo ter univerzami in šolami. Kot posledica so se vzpostavili podjetniški servisi, ki pomagajo mladim pri pridobivanju delovnih izkušenj in veščin, istočasno pa ozaveščajo o različnih tipih dostopnih zaposlitev v regiji. Kot primer dobre prakse je v publikaciji predstavljen tudi Solun.

Kako lahko mesta razvijajo dolgoročne strategije, ki spodbujajo bolj trajnostno rabo virov, zmanjšanje emisij CO2 in bolj enakopraven družbeni razvoj?

cap workstreams 3

Publikacija o trajnostni regeneraciji Sustainable regeneration in urban areas preučuje ključne izzive, s katerimi se mesta soočajo na tem področju in predstavlja nekatere rešitve. Poleg fizičnih intervencij na lokalni ravni, obravnava tudi širša razmerja do družbenih in institucionalnih dimenzij trajnosti.

Evropska mesta iščejo svoje rešitve za trajnostno regeneracijo. Hamburg, na primer, je ustanovil občinsko podjetje, ki je vodilo regeneracijo Wilhelmsburga, medtem ko so se v Vilni osredotočili na partnerstva med občino in različnimi deležniki. V primeru Parka arhitekture, prenove opuščenega industrijskega območja, je bila to skupina relevantnih deležnikov, pri prenovi velike stanovanjske soseske Zirmunai Triangle pa lokalne organizacije in združenja prebivalcev.

Kako lahko mestna uprava vključi prebivalce in odgovori na socialna vprašanja?

cap workstreams 4

Publikacija Social innovation in cities se ukvarja s socialnimi inovacijami z vidika mest. Socialne inovacije pomenijo inovativne rešitve, nove oblike organizacije in nove interakcije za spopadanje s socialnimi problemi. »Mesta lahko spodbujajo socialne inovacije tako, da spremenijo svoje sisteme upravljanja in odprejo procese za vse akterje: od uprave do prebivalcev, vključno z nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Spremembe v mestnem upravljanju so že same po sebi socialne inovacije. Inovativnost se kaže v tem, da se upravljanja ne dojema kot izoliranega procesa, ločenega od realnosti in prebivalcev, temveč se išče možnosti za eksperimentiranje z novimi delovnimi metodami znotraj uprave skupaj z deležniki in prebivalci.«

V publikaciji sta predstavljena primera Amersfoorta in Gdanska, ki prikazujeta dva različna pristopa. Na Nizozemskem gre za bottom-up participativni pristop, na Poljskem pa za izrazito top-down pristop, v katerem uprava usmerja in nadzoruje dogajanje. Oba primera kažeta, da lahko mesta spremembe uvedejo na veliko različnih načinov. Video o Amersfoortu je tukaj.

Vsi rezultati kapitalizacijskih delovnih skupin so objavljeni tukaj.

Povezava do originalnega članka

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt