Dobrodošel vpogled v stanje prostora pri nas

05. 06. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Ministrstvo za okolje in prostor je prvič po letu 2001 pripravilo celovit pregled stanja v državi na področju urejanja prostora. V dokumentu z naslovom “Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije” povzema ključne značilnosti in trende prostorskega razvoja v Sloveniji, nudi pregled izvajanja politike prostorskega razvoja v zadnjem desetletju in podaja priporočila za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. V dokumentu, ki je trenutno v fazi osnutka, in glede katerega ministrstvo pričakuje pripombe in predloge do 12. junija 2015, najdemo vrsto zanimivih novih podatkov in kart, ki omogočajo svež vpogled v stanje prostora pri nas.

Spreminjanje prostora zaradi delovanja človeka imenujemo prostorski razvoj in je med drugim tudi posledica izvajanja različnih javnih politik. Poleg prostorske politike so to tudi npr. prometna, energetska, kmetijska ali socialna politika. Vpliv javnih politik na prostorski razvoj je lahko neposreden (npr. gradnja prometne infrastrukture) ali posreden (npr. ukrepi davčne politike) ter izveden namenoma ali slučajno.

Nepozidana stavbna zemljiščaSlika 1: Nepozidana stavbna zemljišča po občinah

Kot v uvodu poročila ugotavlja ministrstvo je za načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja ter za doseganje prostorskih in razvojnih ciljev na različnih ravneh upravljanja nujno dobro poznavanje stanja in razvojnih trendov v prostoru. Izboljšanje védenja o prostoru je tudi predpogoj za upoštevanje prostora in njegovih posebnih potencialov pri pripravi in izvedbi javnih politik.

Funkcije splošnega pomena po naseljihSlika 2: Storitve splošnega pomena po naseljih

Javne politike na različnih ravneh morajo v večji meri upoštevati lastnosti prostora in biti prostoru prilagojene, saj enaki ukrepi politik niso primerni in ne delujejo povsod. Stanje prostora je pomemben kazalnik blaginje in kakovosti bivanja prebivalstva. Stanje gospodarske javne infrastrukture, prometne infrastrukture, dostopnost do dejavnosti javnega pomena in storitev, dostopnost do zelenih površin, možnosti za rekreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa ter dostopnost stanovanj so značilnosti prostora, ki vplivajo na kakovost bivanja in blaginjo prebivalcev ter učinkovitost in konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.

Površine degradiranih območijSlika 3: Površine degradiranih območij po občinah

Kot opozarja ministrstvo je pričujoči dokument strokovna podlaga za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki je temeljni strateški dokument države na področju prostora. Poročilo o stanju prostorskega razvoja je rezultat prizadevanja za vzpostavitev sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja, ki je ena od ključnih aktivnosti Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu, in ki je večinoma potekala v okviru transnacionalnega projekta Attract – SEE1 (Ocena privlačnosti območij v Jugovzhodni Evropi), katerega pobudnik je bilo ravno ministrstvo, in pri katerem je sodeloval tudi Inštitut za politike prostora. Poročilo je nastajalo skozi daljše obdobje, v njem pa so uporabljeni tudi razultati več strokovnih in raziskovalnih nalog.

Povezava na Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije

Povezava na prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt