Dobrodošel vpogled v stanje prostora pri nas

05. 06. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Ministrstvo za okolje in prostor je prvič po letu 2001 pripravilo celovit pregled stanja v državi na področju urejanja prostora. V dokumentu z naslovom “Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije” povzema ključne značilnosti in trende prostorskega razvoja v Sloveniji, nudi pregled izvajanja politike prostorskega razvoja v zadnjem desetletju in podaja priporočila za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. V dokumentu, ki je trenutno v fazi osnutka, in glede katerega ministrstvo pričakuje pripombe in predloge do 12. junija 2015, najdemo vrsto zanimivih novih podatkov in kart, ki omogočajo svež vpogled v stanje prostora pri nas.

Spreminjanje prostora zaradi delovanja človeka imenujemo prostorski razvoj in je med drugim tudi posledica izvajanja različnih javnih politik. Poleg prostorske politike so to tudi npr. prometna, energetska, kmetijska ali socialna politika. Vpliv javnih politik na prostorski razvoj je lahko neposreden (npr. gradnja prometne infrastrukture) ali posreden (npr. ukrepi davčne politike) ter izveden namenoma ali slučajno.

Nepozidana stavbna zemljiščaSlika 1: Nepozidana stavbna zemljišča po občinah

Kot v uvodu poročila ugotavlja ministrstvo je za načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja ter za doseganje prostorskih in razvojnih ciljev na različnih ravneh upravljanja nujno dobro poznavanje stanja in razvojnih trendov v prostoru. Izboljšanje védenja o prostoru je tudi predpogoj za upoštevanje prostora in njegovih posebnih potencialov pri pripravi in izvedbi javnih politik.

Funkcije splošnega pomena po naseljihSlika 2: Storitve splošnega pomena po naseljih

Javne politike na različnih ravneh morajo v večji meri upoštevati lastnosti prostora in biti prostoru prilagojene, saj enaki ukrepi politik niso primerni in ne delujejo povsod. Stanje prostora je pomemben kazalnik blaginje in kakovosti bivanja prebivalstva. Stanje gospodarske javne infrastrukture, prometne infrastrukture, dostopnost do dejavnosti javnega pomena in storitev, dostopnost do zelenih površin, možnosti za rekreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa ter dostopnost stanovanj so značilnosti prostora, ki vplivajo na kakovost bivanja in blaginjo prebivalcev ter učinkovitost in konkurenčnost nacionalnega gospodarstva.

Površine degradiranih območijSlika 3: Površine degradiranih območij po občinah

Kot opozarja ministrstvo je pričujoči dokument strokovna podlaga za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki je temeljni strateški dokument države na področju prostora. Poročilo o stanju prostorskega razvoja je rezultat prizadevanja za vzpostavitev sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja, ki je ena od ključnih aktivnosti Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu, in ki je večinoma potekala v okviru transnacionalnega projekta Attract – SEE1 (Ocena privlačnosti območij v Jugovzhodni Evropi), katerega pobudnik je bilo ravno ministrstvo, in pri katerem je sodeloval tudi Inštitut za politike prostora. Poročilo je nastajalo skozi daljše obdobje, v njem pa so uporabljeni tudi razultati več strokovnih in raziskovalnih nalog.

Povezava na Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije

Povezava na prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt