Okoljske nevladne organizacije se borijo za obstanek

04. 06. 2015

Sporočilo za javnost

Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je zaradi neustreznih pogojev financiranja resno ogroženo. Kljub pomembni vlogi v družbi, veliki podpori in zaupanju javnosti, Slovenija ne skrbi za svoje okoljske organizacije, zato so se organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo odločile, da o svojem položaju spregovorijo na glas in so ob svetovnem dnevu okolja zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone.

Ohranjeno in čisto okolje je ena tistih izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo. Okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa največji izzivi, ki so pred njo. Okoljske nevladne organizacije so vitalni steber varovanja okolja v Sloveniji, ki sicer svojega glasu nima, in edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo. Na področju okolja lahko le strokovne in neodvisne organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike.

Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pa pristojno ministrstvo okoljskim prizadevanjem nevladnih organizacij namenja le 0,07 % vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji (po podatkih iz leta 2013). Poleg tega je zaznan negativen trend državnega proračunskega financiranja (Ministrstvo za okolje in prostor) za okoljske nevladne organizacije – v letu 2005 je bil ta odstotek 0,4 %, leta 2009 0,2 %, leta 2013 pa 0,07 %.

Zato članice mreže Plan B za Slovenijo zahtevajo sistemsko ureditev okoljskih prizadevanj. Prepričane so, da realne rešitve za zagotovitev sistemskega financiranja obstajajo in so odvisne izključno od politične volje. Gaja Brecelj, Umanotera pojasni, da je bil “predlog ukrepov oblikovan skozi primerjalno analizo rešitev v 12 državah EU in na podlagi temeljite analize značilnosti in priložnosti Slovenije ter je skladen z zavezami aktualne koalicijske pogodbe. Vlada se je namreč v koalicijskem sporazumu zavzela za vzpostavitev transparentnega, neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistema financiranja civilne družbe.”

Vlado pozivajo naj nemudoma prične z izvajanjem zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. “V luči tega je potrebno omogočiti obstoj in razvoj v zdravi demokratični družbi pomembnega okoljskega nevladnega sektorja, ki je v prvi vrsti zagovornik sedanjih in prihodnjih generacij,” še dodaja Urša Zgojznik, iz Društva Ekologi brez meja.

Pobuda za ureditev sistemskega financiranja okoljskih nevladnih organizacij je bila poslana predsedniku vlade, dr. Cerarju in ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ter v obravnavo Odboru DZ za okolje, Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja RS ter Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

Dodatna gradiva:

Gradivo za medije

Infografika

Izjave znanih Slovencev

Fotografije novinarske konference (foto: Helena Nieboer)

 

www.planbzaslovenijo.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt