Okoljske nevladne organizacije se borijo za obstanek

04. 06. 2015

Sporočilo za javnost

Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je zaradi neustreznih pogojev financiranja resno ogroženo. Kljub pomembni vlogi v družbi, veliki podpori in zaupanju javnosti, Slovenija ne skrbi za svoje okoljske organizacije, zato so se organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo odločile, da o svojem položaju spregovorijo na glas in so ob svetovnem dnevu okolja zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone.

Ohranjeno in čisto okolje je ena tistih izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo. Okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa največji izzivi, ki so pred njo. Okoljske nevladne organizacije so vitalni steber varovanja okolja v Sloveniji, ki sicer svojega glasu nima, in edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo. Na področju okolja lahko le strokovne in neodvisne organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike.

Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pa pristojno ministrstvo okoljskim prizadevanjem nevladnih organizacij namenja le 0,07 % vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji (po podatkih iz leta 2013). Poleg tega je zaznan negativen trend državnega proračunskega financiranja (Ministrstvo za okolje in prostor) za okoljske nevladne organizacije – v letu 2005 je bil ta odstotek 0,4 %, leta 2009 0,2 %, leta 2013 pa 0,07 %.

Zato članice mreže Plan B za Slovenijo zahtevajo sistemsko ureditev okoljskih prizadevanj. Prepričane so, da realne rešitve za zagotovitev sistemskega financiranja obstajajo in so odvisne izključno od politične volje. Gaja Brecelj, Umanotera pojasni, da je bil “predlog ukrepov oblikovan skozi primerjalno analizo rešitev v 12 državah EU in na podlagi temeljite analize značilnosti in priložnosti Slovenije ter je skladen z zavezami aktualne koalicijske pogodbe. Vlada se je namreč v koalicijskem sporazumu zavzela za vzpostavitev transparentnega, neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistema financiranja civilne družbe.”

Vlado pozivajo naj nemudoma prične z izvajanjem zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. “V luči tega je potrebno omogočiti obstoj in razvoj v zdravi demokratični družbi pomembnega okoljskega nevladnega sektorja, ki je v prvi vrsti zagovornik sedanjih in prihodnjih generacij,” še dodaja Urša Zgojznik, iz Društva Ekologi brez meja.

Pobuda za ureditev sistemskega financiranja okoljskih nevladnih organizacij je bila poslana predsedniku vlade, dr. Cerarju in ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ter v obravnavo Odboru DZ za okolje, Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja RS ter Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

Dodatna gradiva:

Gradivo za medije

Infografika

Izjave znanih Slovencev

Fotografije novinarske konference (foto: Helena Nieboer)

 

www.planbzaslovenijo.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt