Nereguliranost oglaševanja v javnem prostoru

13. 03. 2015

Tedenski pregled objav v medijih

Prek meja dobrega okusa

Noči našega glavnega mesta so svetle. Poleg uličnih svetilk jih osvetljuje množica svetlobnih napisov in displejev, nameščenih po stavbah. Eden izmed najsvetlejših in v zadnjem času deležen največjega nasprotovanja je pred nekaj meseci postavljeni svetlobni prikazovalnik na betonskem obelisku zraven paviljona Jurček na Gospodarskem razstavišču, ki z migetajočo svetlobo razsvetljuje celotno območje razstavišča in okolice. Ponoči je svetloba opazna kilometre daleč, sploh kadar se odbija od nizkih oblakov. Več …

Davek na nepremičnine: projektni svet išče pravo davčno osnovo

Projektni svet za novi nepremičninski davek se je na prvi, ustanovni seji zbral 20. februarja, potem pa še enkrat 6. marca. »V skupini se pogovarjamo tudi o davčni osnovi,« pravi strokovnjakinja iz skupine. Člani so ob imenovanju podpisali dogovor, kdo bo v javnosti razkrival podrobnosti o delu sveta in predlogih. Več …

Za etažne lastnike energetsko pogodbeništvo

Statistika kakovosti slovenskega stanovanjskega fonda je neizprosna: vsaj dve tretjini eno- ali večstanovanjskih stavb sta starejši od 50 let, približno polovica bi jih glede na letnico gradnje potrebovala celovito prenovo. Koliko jih je bilo v resnici že obnovljenih, se ne ve. Praksa kaže, da odločno premalo. Več …

Kreativno: Malo denarja, veliko skupnosti

Pred približno stotimi leti so začeli množično proizvajati avtomobile. Lahko ste kupili kateri koli avto, le da je bil črn Ford T. Kupcev to niti ni preveč motilo, avto je avto. Približno isti čas kot Ford T se je razvila tudi socialna država. Ta je garantirala določene ekonomske, politične in družbene pravice. Socialna država je jamčila soglasje med delom in kapitalom, in kot je zagotavljala enake črne avte za vse, je zagotavljala tudi enake in standardizirane socialne pravice. Več …

Nove ideje potrebujejo stare stavbe

Zaradi številnih nasedlih gradbenih projektov je Ljubljana polna prostorov, ki samevajo. S tem izgubljajo tako investitor kot potencialni najemniki, pa tudi mesto, ki ga namesto ustvarjalnosti prevevajo prazne stavbe brez življenja. Prodaja ali dolgoročna oddaja nista edini rešitvi, opozarja Aidan Cerar, ki se na Regionalni razvojni agenciji ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ukvarja s spodbujanjem kreativne regeneracije mesta. Rešitev je lahko tudi začasna uporaba. Več …

Nogometni stadioni: Milijoni za prazne tribune

Nogometno infrastrukturo so v zadnjem desetletju močno posodobili, a tudi nenadzorovano napihnili, medtem ko obisk nogometnih tekem, razen redkih mednarodnih izjem, ostaja zelo slab, stadioni pa imajo številne težave. Več …

Slovenska cesta: Pešci med tisoč avtobusov na dan? Ne bo šlo!

Del Slovenske ceste med Čopovo in Šubičevo ulico bo prihodnji teden dobil prve obrise nove podobe. Že te dni naj bi zasadili del drevoreda, ki bo dodobra spremenil videz osrednje ljubljanske prometnice. Večjih sprememb pa ne bo v prometni ureditvi, ostala bo taka kot med začasno zaporo, torej brez avtomobilov za navadne smrtnike. Več …

Slovenska_obnova

LPP in železnice razmišljajo o integrirani regijski vozovnici

Ljubljanskemu potniškemu prometu je lani uspelo ohraniti pozitivno poslovanje, ne pa tudi rasti števila potovanj, ki so jo po letih padanja prvič zaznali leta 2013. Direktor Peter Horvat je kljub temu zadovoljen; poudarja, da imajo vse več uporabnikov, a priznava, da so bili cilji o rasti deleža javnega prometa preoptimistični. Pogovarjali smo se tudi o integrirani vozovnici, prenovi Slovenske ceste in morebitni selitvi sedeža podjetja. Več …

Srbski tajkun s Crowne Plazo na Bavarca?

Srbska družba Delta v lasti tajkuna Miroslava Miškovića namerava v središču Ljubljane skupaj z mednarodno skupino Intercontinental hotels zgraditi dvajsetnadstropni luksuzen hotel. Toda Mišković ima težave s potovanjem v Ljubljano, saj mu sodišče ne da potnega lista. Več …

Stolpiči v Polju pred postopno obnovo

Stanovanjsko sosesko Polje I, v kateri je šest stolpičev z 78 neprofitnimi najemnimi stanovanji, čaka postopna prenova. Ker mestnemu stanovanjskemu skladu lani ni uspelo dobiti izvajalca, ki bi bil pripravljen zamenjati izolacijo pod fasado v vseh stolpičih naenkrat, se je nedavno odločil, da bo z razpisom skušal najti izvajalca le za enega od njih. Več …

Zgolj daljinci ne rešujejo parkirnega kaosa

Spor med stanovalci blokov Peričeva 1, 3 in 5 ter sosednje stolpnice na Peričevi 7 zaradi izročitve daljinskih upravljalnikov zapornice za prost dostop do svojega vhoda in pripadajočih zemljišč, ki jo zahtevajo stanujoči na Peričevi 7, gre h koncu. Okrožna sodnica je po terenskem ogledu pretekli petek namreč sklenila, da razpravo lahko konča, sodbo pa strankam pošlje po pošti. Več …

O plovnosti in energiji Ljubljanice že deveta študija

Občina bo letos dobila novo študijo o plovnosti in energetskih potencialih Ljubljanice – že deveto, odkar je Slovenija samostojna! Ali bo ta študija prinesla napredek ali bo obležala v predalih kot dokumenti pred njo, ni znano. Predstojnik katedre za splošno hidrotehniko na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo pa opozarja, da odgovorni spet pozabljajo na vprašanje varnosti. Več …

Železniški nadhod v Črnučah vendarle začeli popravljati

Železniški nadhod v Črnučah, na katerega dotrajanost in nevarnost smo opozorili 26. februarja, je vendarle zaprt. Ob včerajšnjem ogledu smo izvedeli, da so se pripravljalna dela na nujno prenovo začela v petek, zdaj pa delavci zasebnega podjetja že odstranjujejo betonske pohodne plošče. Več …

Komunala in stanovanja letos, knjižnica še ne

Niti po včerajšnjem odpiranju ponudb za dokončanje komunalne opreme na nastajajočem Vurnikovem trgu na občini ne znajo napovedati, kdaj bodo tam do konca zgradili knjižnico. Čeprav je občina opremo zanjo kupila že leta 2010, gradnje zaradi pomanjkanja denarja še ne bo nadaljevala. Bodo pa predvidoma do jeseni na trgu dokončali komunalno opremo, nova stanovanja pa bodo vseljiva do konca leta. Več …

Ptujski grad je vedno stal na čistini in nikoli v gozdu

Severno pobočje ptujskega grajskega hriba je v zadnjih desetletjih močno zaraslo, zato se je Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož kot vzdrževalec grajskega kompleksa lotil temeljitega čiščenja. Mnogo občanov se pritožuje nad ogolelim pobočjem in grajskim zidovjem. Več …

Najprodornejša slovenska občina je Šentrupert

Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije je na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu prejela občina Šentrupert. Nagrado sta županu Rupertu Goletu predala predsednik vlade Miro Cerar in Miha Ješe, župan občine Škofja Loka, lanske prejemnice priznanja. Več …

Beltinski grad (skoraj) dokončno občinski

Grofje Zichyji so bili do konca druge svetovne vojne lastniki beltinskega gradu, še nekaj drugih gospodarskih objektov in po nekaterih ocenah več kot 1.500 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov v bližnji in dalnji okolici Beltincev. Več …

Financiranje športa na Ravnah spet razburja

Po lanskem sporu med občino in ravenskimi športnimi društvi zaradi spremenjenega financiranja športa, zaradi česar je športna zveza celo napovedala referendum, se je kljub dogovoru, da za letos pripravijo nov, ustreznejši pravilnik, spet zapletlo. Občinski svet ga je izločil iz obravnave, posledično so tudi zavrnili letni program športa v občini. Več …

Radeljski dvorec Pristava kulturnikom in gozdarjem

Po več neuspešnih prijavah na razpise za sofinanciranje obnove radeljskega dvorca Pristava nameravajo v občini Radlje zdaj zanj poiskati nove vsebine in poskusiti z mednarodnim povezovanjem. Dvorec bi postal dom dveh mednarodnih ustanov – foruma slovanskih kultur in evropske gozdarske zveze Prosilva. Več …

Pristava_Radlje

Park presihajočih jezer prehitel plinovod

Na ministrstvih so v škripcih. Mudi se z umeščanjem plinovoda v prostor, državnim prostorskim načrtom, od Kalc pri Logatcu proti Jelšanam pri meji s Hrvaško. In kljub dosedanji zamudi, bi zadevo lahko še vedno relativno hitro spravili pod streho. A kaj, ko se je v Pivki lani zgodil krajinski park po vseh slovenskih zakonih in prehitel državo pri pripravi prostorskega načrta za plinovod. Ljudem na ministrstvih še pivški župan ne bi mogel dosti pomagati, tudi če bi hotel. Ljudi so dve leti prepričevali in vzgajali za park. Demontaža, brez da bi se zgodila “javnost”, se zdi nemogoča. Toda izhod iz zagate obstaja, če se na izbrani najbolj ugodno ocenjeni različici ne vztraja. Več …

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt